Reformo je Evropska komisija predložila lansko jesen ter na podlagi junija reformiranih splošnih pravil skupne kmetijske politike predlagala spremembo sedanjih na proizvodnjo vezanih subvencij v proizvodno nevezana neposredna plačila, in sicer deloma za olje in bombaž, v celoti pa za hmelj in tobak.
Za Slovenijo kot pridelovalko olivnega olja in hmelja je reforma pomembna, saj bo v perspektivi kot članica vanjo prav tako vključena. Reforma, če bo potrjena, naj bi namreč v veljavo stopila leta 2005. Slovenija ima približno 1500 hektarjev oljčnih nasadov in prav toliko nasadov hmelja.
Za olivno olje komisija predlaga, da se za oljčnike, večje od 0,3 hektarja, na proizvodnjo vezana neposredna plačila ohranijo v 40 odstotkih, za preostalih 60 odstotkov pa naj bi veljalo enotno plačilo, tako kot za manjše nasade. Država članica bi bila pri tem dolžna voditi natančen register oljčnikov in ga ves čas osveževati.
Za hmelj pa komisija predlaga nekoliko drugačen pristop, saj gre za rastlino, pridelovanje katere je v celoti usmerjeno na zadovoljevanje potreb pivovarske industrije. Popolna ločitev subvencij od proizvodnje je zato mogoča, saj posebne nevarnosti za opuščanje pridelave ni, ocenjuje, pri čemer pa dopušča možnost ohranitve vezanih plačil do višine 25 odstotkov.
