'Rekli so nam, da je nevaren toliko kot kuhinjska sol. Zdaj umiramo za rakom'

"Ne tožimo jih, ker njihov produkt povzroča raka, tožimo jih, ker ljudem niso povedali, da ga povzroča," so za NBC News povedali številni, ki te dni tožijo proizvajalca Roundupa. Odškodnine naj bi padle na pleča giganta Bayerja, ki je pred časom kupil proizvajalca Monsanto.

Med njimi je tudi, poroča NBC, John Barton, ki je s pripravkom škropil svoja bombaževa polja s pomočjo traktorske in tudi nahrbtne škropilnice. Domov je, kot je povedal novinarjem, pogosto prišel moker – tako od potenja na žgočem soncu kot zaradi pripravka, ki je prešel na njegova oblačila, kožo in se zažiral v pore njegovega telesa. Bartona, ki je gospodaril več kot 30 let, stranski učinki niso skrbeli: "Rekli so, da je škropivo nevarno ravno toliko kot kuhinjska sol, da ga lahko celo pijemo, da ga lahko škropimo po vseh vrstah rastlin, ubil pa bo samo plevel."

Potem pa se je Barton želel upokojiti, načrtoval je, da se bosta s soprogo preselila in uživala jesen življenja. A je bilo sanj hitro konec, Bartonu so namreč postavili diagnozo – rak.

Danes je eden od 40 tožnikov v zgolj enem od okoli 13.000 primerov tožb proti Bayerju, ki se nanašajo na glifosat. Sodnik je "sprtima stranema" na zaslišanju naložil, da se poskusita poravnati, sicer bo steklo sojenje.

Monsanto postaja Bayerjev vse večji mlinski kamen; odkar so junija lani kupili podjetje, se je vrednost njihovih delnic – prav zaradi številnih tožb, povezanih z "zloglasnim Monsantom" – skoraj prepolovila.

Samo v treh tožbah, kolikor je bilo razrešenih letos, je Bayer izgubil ogromno denarja, nazadnje je sodišče paru iz Kalifornije pred tednom dni dodelilo kar dve milijardi dolarjev (približno 1,8 milijarde evrov) odškodnine. "Sodišču smo pokazali surove podatke, dokaze, ki jih EPA (ameriška agencija za varstvo okolja) nikoli ni videla, prav vse raziskave pa so prišle do zaključka, da gre za rakotvorno snov," je za NBC dejal Brad Wisner, partner odvetniške družbe, ki je bila del sojenja v primeru Pilliod, ki se je končal z dvomilijardno odškodnino.

Sojenje se je sicer zaključilo le nekaj dni potem, ko je EPA sporočila, da "glifosat ni kancerogen".

Odmevna odškodnina, a koliko bo proizvajalec na koncu dejansko izplačal?

Bayer seveda vztraja, da mora nekdo ustaviti gonjo s tožbami – poudarjajo, da dokazov o povezavi med snovjo in rakom ni. Prepričani so, da bo po pritožbi sodišče na koncu stopilo na njihovo stran.

Oglasilo se je celo nekaj analitikov, ki menijo, da je zdaj pravi čas za nakup Bayerjevih delnic, saj da delnice giganta "lahko padejo samo do neke meje", prav tako večina dvomi, da bo Bayer na koncu resnično plačal dve milijardi dolarjev odškodnine.

Podobno se je zgodilo lani v odmevnem primeru, v katerem je sodišče DeWaynu Johnsonu sprva prisodilo 289 milijonov dolarjev (259 milijonov evrov), potem pa je sodišče znesek oklestilo na 78 milijonov dolarjev (69 milijonov evrov). Kljub znižanju odškodnine je bila večina vpletenih v primer zadovoljna, da je sodba zdržala, mnogi so namreč pričakovali, da jo bo proizvajalec na sodišču uspešno izpodbijal. Johnson je škropivo uporabljal pri svojem delu, ko je bil star 42 let, pa so mu diagnosticirali raka.

"Če ne moremo obvladovati plevela, ni hrane"

Glifosat je sicer najbolj razširjen herbicid v ZDA, kjer se je njegova poraba s 635.000 kilogramov leta 1974 povzpela na več kot 1,25 milijona ton leta 2014 (podatek navaja publikacija Environmental Sciences Europe). Priljubljenost je povezana z njegovo izjemno učinkovitostjo, saj izjemno hitro opravi s plevelom.

"Treba je razumeti, da ne moremo nahraniti sveta, če ne nadzorujemo plevela," je prepričan profesor univerze v Georgii Stanley Culpepper, ki ga povzema NBC. Prepričan je, da glifosat ne gre nikamor, saj številne sicer skrbijo potencialni stranski učinki – a pretehta njegova učinkovitost. Slednja je ključna za obstanek kmetij, še pravi strokovnjak. V ZDA je od leta 2007 do 2017 izginilo več kot 1600 kmetij, kmete v bankrot potiskajo nizke cene pridelkov in številne naravne ujme.

S strokovnjakom se strinja tudi kanadski pridelovalec žita in lobist organizacije Grain Growers of Canada Warren Sekulic. Ta je za CBC Radio dejal, da ga niti dejstvo, da sodišča pritrjujejo pomislekom v zvezi z glifosatom, ne prepričajo, da bi ga nehal uporabljati. Neuporaba bi namreč zanj, kot pravi, "pomenila katastrofo". "Sredstvo je spremenilo zdravje naših tal, rastlin in financ," je prepričan. Veliko denarja prihrani že samo s tem, ker mora zemljo veliko manj pripraviti na sajenje, dodaja. Njivo s pripravkom poškropi tik pred sajenjem, kar po njegovem pozitivno vpliva še na ohranjanje vlage in manjšo erozijo. "Trenutno na trgu ni ničesar, kar bi to sredstvo lahko nadomestilo." Zaupa tudi izjavam proizvajalca, da sredstvo ni škodljivo, glede odločitev porot pa pravi, da porotniki "nimajo strokovnega znanja, da bi presojali o takšnih nevarnostih": "Regulatorji pravijo, da je sredstvo varno, zato skrbi nimam."

Seznam novinarjev, politikov in aktivistov glede na (ne)naklonjenost pesticidom in gensko spremenjenim organizmom

Medtem ko se v ZDA boj proti glifosatu bije na sodišču, sta Monsanto in zdaj posledično Bayer, tarča nezadovoljstva tudi v Evropi. Ravno konec preteklega tedna so v Franciji protestniki, zbralo se jih je več sto, korakali na "shodu proti Monsantu". Zahtevali so kmetijstvo brez smrtonosnih strupov.

Olje na ogenj jeze pa je, poroča France24, prilila informacija, da je Monsanto skrival seznam francoskih politikov, novinarjev, znanstvenikov in aktivistov, opremljen z informacijami o njihovi (ne)naklonjenosti GSO organizmom in pesticidom. Bayer se je za obstoj seznama, ki naj bi nastal dve leti preden je družba kupila Monsanto, opravičil, so pa priznali, da "so takšni seznami najbrž obstajali tudi za druge države".

Aprila je sicer kemični gigant v Franciji izgubil tretjo pritožbo v primeru kmeta Paula Françoisa, ki je zaradi hlapov zdaj že prepovedanega herbicida Lasso leta 2004 utrpel nevrološke poškodbe. Leta 2012 je bil to prelomni primer, prvi, ko je bil Monsanto na sodišču spoznan za krivega. Francija je sicer med državami, ki so že prepovedale Roundup.

Francoski protestniki so se sicer spraševali, kako je mogoče, da pri vseh inovacijah, ki smo jim priča v zadnjih letih, še vedno ni učinkovite alternative za herbicide, nekaj protestnikov pa je na transparentih proizvajalcem očitalo "ekološki genocid".

Nad plevel z glifosatom tudi pri nas. A nova pobuda ga želi nepreklicno prepovedati – in to takoj in na vseh površinah

Glifosat je priljubljen tudi pri nas. Med drugim ga za zatiranje plevela uporabljajo tako Dars kot tudi Slovenske železnice, tisti, ki skrbijo za marsikatere javne površine in tudi kmetje.

Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da kemično strojno zatiranje rastja izvajajo do dvakrat letno, v pomladanskem in jesenskem obdobju. Čistijo okoli 2900 kilometrov železniških tirov in površine okoli 15.250 hektarjev, za kar na leto porabijo okoli 240.000 evrov.  "Na vodovarstvenih območjih, kjer ne izvajamo zatiranja, se na letni ravni poslužujemo ročne košnje vegetacije v skupni površini okoli 1.000.000 m2," so dodali.

Na letni ravni v povprečju porabijo okoli 11.460 litrov pripravkov tako za strojno kot tudi ročno zatiranje rastja. "Stremimo k zmanjševanju porabe herbicidov, držimo se strogih navodil in pravil glede uporabe in doziranja, kjer uporaba ni nujno potrebna zatiranja rastja s herbicidi ne izvajamo," pravijo. In še: "Ko bo na trgu ponujena ustrezna alternativa, bomo nemudoma spremenili način zatiranja plevela."

Kot vse kaže, bodo to alternativo morali najti do aprila 2021. Slovenija namreč  načeloma deluje v smeri zmanjšane porabe glifosata, a težava ostaja.

S prvim oktobrom letos bo začela veljati prepoved uporabe herbicidov, torej tudi glifosata, na nekmetijskih površinah. A izjema ostajajo ceste in železnice, kjer naj bi prehod izvedli do leta 2021. In seveda torej kmetijstvo.

Premalo ambiciozno, sta prepričana okoljevarstvenik Anton Komat ter mikrobiolog in imunolog Gorazd Pretnar. Strokovnjaka, ki sta v preteklosti že sodelovala in dosegla prepoved strupenih snovi, sta spisala pobudo za popolno prepoved glifosata pri nas. "In sicer skladno s previdnostnim principom. 50. člen zakona o kemikalijah nam to omogoča," razlaga Pretnar. Gre za člen, ki pravi: "Če obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost, da določena kemikalija zaradi geografskih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti slovenskega prostora povzroča hujše ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, lahko Vlada Republike Slovenije začasno omeji ali prepove njeno proizvodnjo, promet z njo ali uporabo, uvede ukrepe za usmerjanje njene proizvodnje, prometa ali uporabe, ter uvede druge ukrepe, s katerimi omeji ali prepreči te posledice na sprejemljivo raven, še preden so na razpolago trdni in nedvoumni znanstveni dokazi o učinkih in delovanju take kemikalije."

Znanstvenih dejstev za takšno odločitev je več kot dovolj, je prepričan: "Mislim, da je še vedno dolžnost proizvajalca, da državo, v kateri trži svoj izdelek, seznani z vsemi znanstvenimi dejstvi. Lahko smo si pa ogledali tožbo, ki je bila dobljena v ZDA, iz katere izhaja dejstvo, da je Monsanto zamolčal rezultate, ki jih je zanje ugotovil znani toksikolog. To je prvi greh, dovolj velik, da se zadevo prepove. Če pa seštejemo več dejavnikov – ugotovitev, da je glifosat rakotvoren za živali in zamolčan znanstveni članek, da gre za mutagen v celičnih kulturah, imamo dovolj argumentov."

K takšni odločitvi nas, kot poudarja, sili črna statistika: "V EU smo pri umrljivosti za rakom v samem vrhu. Mislim, da je treba rakotvorne stvari izločiti iz uporabe.  Nabralo se je dovolj znanstvenih dejstev. Te dni v lučni svetovnega dneva čebel govorimo o čebelah.  Tudi čebele imajo mitohondrije, tako kot mi in kot večina živih bitij, glifosat pa povzroča oksidativni stres, še en argument za prepoved. Pravzaprav je rakotvornost samo neužitna češnja na torti."

Splošna prepoved, tudi za kmetijska zemljišča, po mnenju Pretnarja ne bi povzročila kaosa, saj obstajajo alternative: "Glifosat ni nekaj, kar bi bilo nujno potrebno."