Skupna vrednost letošnje, že 16. licitacije vrednejših sortimentov lesa na Koroškem, je presegla tri milijone evrov, najvišja doslej je tudi dosežena povprečna cena za kubični meter vseh ponujenih hlodov, ki je presegla 450 evrov, je ob današnji predstavitvi rezultatov licitacije v Slovenj Gradcu povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Ta licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije.
"Veseli nas, da je ravno hlod gorskega javorja rebraša, ki smo ga na Koroško pripeljali iz Kočevskega Roga, presegel vse dosedanje rekorde pri prodaji vrednejše hlodovine v Sloveniji," pa je dejal glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi Robert Tomazin. Dosežena cena jih je presenetila, čeprav so, kot je dodal, bili obeti dobri že po licitaciji vrednejših sortimentov, ki jo je družba Slovenski državni gozdovi konec lanskega leta prvič organizirala tudi sama.
Hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, ki je torej po doseženi ceni rekorder vseh dosedanjih licitacij v Sloveniji, je bil prodan kupcu iz Italije, ki izdeluje furnir. Prejšnja rekordna cena za hlodovino na območju Slovenije je znašala 18.900 evrov za kubični meter in je bila prav tako dosežena za hlod gorskega javorja rebraša na omenjeni licitaciji v Kočevski Reki konec lanskega leta.
Medtem pa je na licitacijah na Koroškem doslej za rekordno veljala ponudba nemškega kupca, ki je pred dvema letoma za hlod gorskega javorja rebraša ponudil 29.161 evrov, po kubičnem metru pa je cena tega hloda dosegla 14.414 evrov.
Sicer pa hlodi gorskega javorja vsa leta na licitacijah dosegajo najvišje cene. In da so lastniki gozdov letos na Koroško poslali nekaj res izvrstnih primerkov, kažejo tudi druge dosežene cene za hlode te drevesne vrste. Več kot 20.000 evrov za hlod te vrste so namreč dosegli kar štirje hlodi.
Koroški licitaciji izpred dveh let se je letošnja približala tudi po zbrani količini. Letos je na območje pri Slovenj Gradcu skupno 836 lastnikov pripeljalo 6354 hlodov v skupni količini dobrih 6843 kubičnih metrov lesa. To je nekaj manj kot pred dvema letoma, lani pa je bila licitacija skromnejša po zbranih količinah.
Ponudbe je letos oddalo rekordnih 56 kupcev, kar je deset več kot lani. Skupno so kupci oddali skoraj 31.000 ponudb, kar je največ doslej. Med kupci jih je bilo 22 iz Slovenije, 12 iz Avstrije, osem iz Italije, sedem iz Nemčije ter po eden iz Hrvaške, Madžarske, Švice, Srbije, Češke, Slovaške in Portugalske.
Potem ko so več let največjo količino hlodov z licitacije odpeljali tuji kupci, pa je letos največjo količino kupil slovenski kupec, in sicer v skupni vrednosti skoraj 800.000 evrov, kar je daleč najvišja vrednost na enega kupca, je povedal Jeromel. Prav zaradi tega so se s tem kupcem, katerega imena ni razkril, sestali in zagotovil jim je, da bo ves les predelal v Sloveniji in nato polizdelke prodal deloma v Sloveniji in deloma v tujino, je še povedal Jeromel.
Današnjega dneva odprtih vrat licitacije v Slovenj Gradcu sta se med drugim udeležila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek in v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar. Oba sta poudarila pomen licitacije, prav tako pa tudi pomen gozdno-gojitvenih del, ki dolgoročno prispevajo k temu, da v slovenskih gozdovih rastejo kakovostni lesni sortimenti.
Minister, ki si je licitacijo ogledal skupaj z državnim sekretarjem Antonom Harejem, je med drugim izpostavil, da se povpraševanje po lesu v Sloveniji povečuje in da se lesnopredelovalni sektor pri nas krepi. To po njegovih besedah dokazujejo tudi lanskoletni podatki, saj je bil izvoz hlodovine iz Slovenije v tujino verjetno najmanjši v zadnjih desetih letih.
Prvi mož družbe Slovenski državni gozdovi Tomazin pa je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja, povezana z eno izvedeno in še več načrtovanimi licitacijami v organizaciji te družbe. Zavrnil je namigovanja, da bi drobljenje slovenskega trga najboljših lesnih sortimentov na več licitacij letno lahko vodilo v slabši izkupiček za vse.
Slovenski državni gozdovi, ki upravljajo z 20 odstotki slovenskih gozdov, letno posekajo okoli 1,1 milijona kubičnih metrov drevja, pri tem pa je po Tomazinovih besedah najvrednejšega lesa okoli tri odstotke. "In ta les moramo spraviti do končnega kupca. Zato skozi naše dražbe ne pomenimo nobene konkurence dražbi v Slovenj Gradcu," je dejal.
Slovenski državni gozdovi bodo po napovedih naslednjo svojo licitacijo izvedli spomladi, Tomazin pa pričakuje, da bodo na njej sodelovali tudi zasebni lastniki.
Jeromel meni, da je nujno, da se dogovorijo, kako naprej. "Mi nimamo nič proti, če organizirajo dražbo za svoj les, za les iz državnih gozdov, saj so zadolženi za gospodarjenje z gozdom. Če pa bodo začeli na te licitacije vabiti tudi zasebne lastnike, pa to pomeni drobitev licitacije, s čimer bo licitacija izgubljala na pomenu. Mislim, da bo povzročena velika škoda," je dejal Jeromel.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.