Gre za rekorden obisk v samostojni Sloveniji, največ smučarjev pa so v letošnji sezoni našteli na Mariborskem Pohorju, sledita Rogla in Krvavec. Med zimskimi počitnicami je bilo na slovenskih smučiščih okoli 350.000 smučarjev. "V počitnicah smo pričakovali malo več. Predvidevamo, da je na tuja smučišča odšlo okoli 300.000 dopustnikov. Kljub temu je ta sezona ena najboljših v samostojni Sloveniji," je povedal generalni sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Dušan Božičnik. Na združenju še ocenjujejo, da se postopno povečuje tudi obisk tujih smučarjev, še posebej s sosednje Hrvaške.
Letošnja sezona se je začela precej pozno, saj so največja smučišča pognala naprave šele v začetku decembra. V prejšnjih letih je bilo že v novembru kar nekaj snežnih dni. Toda kljub temu, da se je letošnja sezona začela relativno pozno, je bila bogata z vremenom.
Po ocenah sezone smo povprašali tudi dve izmed največjih smučarskih središč pri nas. Vodstvo Pohorske vzenjače je z letošnjo sezono zadovoljno. "Sezona na mariborskih smučiščih se prične običajno v prvi polovici novembra, letos smo naprave pognali šele v začetku decembra, to pomeni s tritedensko zamudo," pravi Direktor Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek.
V Kranjski Gori računajo, da bodo razmere za smučanje ugodne še vsaj do 20. marca. "Od 14. decembra pa do 6. januarja so bile razmere katastrofalne. V tem obdobju smo izgubili 100 milijonov realizacije," nam je povedal predsednik uprave žičnic v Kranjski Gori Anton Šteblaj. "V decembru smo imeli povprečno samo 850 smučarjev na dan, v januarju je to povprečje že zlezlo na 2550 smučarjev dnevno, v februarju pa je bilo po naših ocenah glede na realizacijo 3000 smučarjev dnevno na naših progah."
Neurejeni lastniški odnosti
K še uspešnejši smučarski sezoni pa bi veliko pomagali tudi bolj urejeni lastniški odnosi. Ker velja žičničarstvo za nerentabilen posel, se ga skušajo po začetnem optimizmu otresti praktično povsod. Slovenska kreditna banka se trudi prodati RTC Krvavec, ker naj ne bi ustrezal poslovni strategiji francoskih lastnikov. Vogel bi z novo gondolo moral dobiti tudi sistem umetnega zasneževanja, ki ga lahko priskrbi le svež kapital. Kot kaže so Italijani dvignili roke od poskusov oživitve centra na Golteh, malenkost pa se je že spremenila lastniška struktura kranjskogorskih žičnic, kjer naj bi kljub temu iskali bogatega kupca, tudi z oglasi v avstrijskih in italijanskih časnikih.
Letošnjo sezono so slovenski žičničarji na novo opremili kar devet smučarskih središč, in sicer z dodatnim zasneževanjem in drugimi posodobitvami. V te projekte je bilo za letošnjo sezono vloženih 253 milijonov nepovratnih sredstev, kar je 40 odstotkov vseh investicij, večja sredstva pa so smučišča v posodobitev investirala sama.
Posodobitve sistemov so velik finančni zalogaj
Glavna težava pa je še vedno posodobitev sistemov, za tak finančni podvig pa bi potrebovali uglašenost žičničarjev, hotelirjev, gostincev in občine. Lep primer so tuja smučišča, kjer smučarska karta prinaša skupaj z najemom sobe skoraj avtomatično najrazličnejše popuste, ti pa privabljajo odvisnike od belih strmin, ki omogočajo vsakoletne posodobitve žičnic. Brez tega ne bi dolgo stali na smučeh.
