Reorganizacija je nujna

Vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je pripravilo močno spremenjen predlog reorganizacije zbornice, v katerem so, kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zatrdil predsednik GZS Jožko Čuk, upoštevali mnenje članstva, združenj in območnih zbornic. Pričakujejo, da jim bo s predlogom, ki predvideva "fleksibilno organiziranost in decentralizirano upravljanje", uspelo zadržati kar največ članov.

S 15. septembrom je vodstvo GZS začelo drug krog razprave o reorganizaciji zbornice. Predlog novega statuta, ki so ga pripravili na podlagi pripomb članstva ob prvem predlogu preoblikovanja tega največjega gospodarskega združenja, so poslali v obravnavo posameznim združenjem.

Predlog reorganizacije, ta je po Čukovih besedah za nekatere celo šokanten, predvideva fleksibilno organiziranost in decentralizirano upravljanje, predvsem veliko večjo samostojnost območnih zbornic in združenj. Ta bodo upravljalsko, funkcionalno, finančno in kadrovsko samostojna. Model članarine bodo določali sami, samostojno bodo razpolagali s sredstvi, odločali bodo tudi, kolikšen delež bodo namenili matični zbornici.

Podjetja ne bodo več neposredno vključena hkrati v združenje, katerega dejavnost opravljajo, in v območno zbornico, v katero sodijo glede na sedež podjetja. Sama se bodo odločala, ali bodo včlanjena le v območno zbornico ali le v panožno združenje ali pa bodo vključena v oboje, tako kot so sedaj. Na GZS si želijo, da bi podjetja ostala vključena v oboje, vendar jih statut k temu ne bo več zavezoval, je dejal vodja sektorja zakonodaje in politike Stane Valič.

V okviru zbornice deluje trenutno 26 panožnih združenj, ki naj bi se po novem tudi sama preimenovala v zbornice. Zakon o gospodarskih zbornicah zveze zbornic sicer ne omogoča, bi pa GZS s tako organizacijo, tako Čuk, sledila željam članstva. "Zbornica bo imela v svoji mreži vse zbornice in združenja, ki bodo imeli vse atribute pravne subjektivitete, vendar ne bodo vpisana v register zbornic," je pojasnil Valič.

Predsedniki upravnih odborov posameznih združenj in območnih zbornic bodo člani upravnega odbora nove GZS. O nalogah zbornice bodo soodločali, saj bo matična zbornica opravljala le osnovne, nujne naloge, o vsem, kar bo nad "minimumom", pa se bodo odločali sproti, je pojasnil Čuk.
Zbornica bo namreč poslej za sredstva članarine opravljala le osnovne naloge. Zastopala bo interese gospodarstva pred državnimi organi, organi Evropske skupnosti, v ekonomsko socialnem svetu, sodelovala pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, izvajala javna pooblastila, ki so zbornici podeljena z zakonom, izvajala obveznosti članstva v mednarodnih organizacijah, je povzel Valič.