Reševanje Credit Suisse: Izposodila si bo več kot 50 milijard evrov

Po četrtinskem padcu delnic druge največje švicarske banke Credit Suisse se je tamkajšnja centralna banka (SNB) odločila za odobritev posojila v vrednosti 50 milijard švicarskih frankov (skoraj 54 milijard evrov). Banka si bo denar izposodila pri likvidnostnem instrumentu centralne banke in pripravlja ponudbo za odkup do treh milijard frankov dolga, denominiranega v dolarjih in evrih, so iz SNB sporočili nekaj pred 2. uro zjutraj.

Delnice banke že okrevajo, rasle so že skoraj po 40-odstotni stopnji, trenutno pa pridobivajo okoli 22 odstotkov.

Švicarska nacionalna banka se je za posojilo odločila na podlagi internih ukrepov, saj si želi postati "enostavnejša banka," so dejali. V primeru poslabšanja je pomoč ponudila tudi švicarska nacionalna banka. 

Izvršni direktor Credit Suisse Ulrich Koerner ob tem pravi, da je banka že sprejela določene ukrepe pri zadolževanju, ki bodo pomembno doprinesli h krepitvi. "Z ekipo smo odločeni, da bomo hitro napredovali proti enostavnejši in bolj osredotočeni banki, ki se bo zgradila okrog potrebe strank," je dejal. 

Tudi švicarski regulatorji mirijo, da banka še vedno izpolnjuje zahteve. "Ni znakov neposrednega tveganja širjenja na švicarske institucije, niti zaradi pretresov na ameriškem trgu," zagotavljajo.

Banka se sicer že dalj časa sooča s težavami. Leto 2022 je bilo najslabše po gospodarsko kriznem 2008, denar je banka začela izgubljati že leta 2021. Trenutne težave naj bi nastale tudi zaradi težav v "manjših bankah", je za BBC ocenila profesorica ekonomije na japonski univerzi Keio Sajuri Shirai. 

Po rdeči sredi se je četrtek v Evropi začel zeleno

Po sredini sklenitvi evropske borze v rdečih številkah so se te v začetku četrka obarvale v zeleno. Vlagatelje naj bi ohrabrila predvsem novica o posojilu drugi največji švicarski banki. Tečaj delnic te banke trenutno raste po več kot 20-odstotni stopnji. Pridobiva tudi evro.

Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je šel doslej navzgor za 0,29 odstotka. Frankfurtski indeks DAX in pariški CAC 40 sta 1,09 in 1,16 odstotka nad izhodiščem, londonski FTSE 100 pa beleži 1,03-odstotno rast.

Züriški SMI prav tako raste po 1,03-odstotni stopnji, milanski indeks FTSE MIB pa je 1,52 odstotka v plusu. Dunajski ATX medtem pridobiva 1,43 odstotka. Evro se draži, doslej je šel navzgor za 0,35 odstotka. Trenutno en evro na borzi v Frankfurtu stane 1,0615 dolarja.

Strah pred krizo: Padec zabeležili tudi azijski trgi

Četrtek pa so v rdečih številkah zaključili azijski finančni trgi. Padec delniških trgov je mogoče pripisati težavam mednarodne švicarske banke, ki so okrepile strah pred že omenjeno krizo, so poudarili analitiki. 

Glavni indeksi na Japonskem, v Hongkongu in Avstraliji so zaradi padca največjih bančnih delnic četrtek zaključili z več kot odstotnim padcem. Japonski indeks Nikkei 225 je v srednjem azijskem trgovanju padel za 1,1 odstotka, delniški indeks Topix Bank pa za več kot štiri odstotke. V začetku tega tedna je Topix beležil najslabše poslovanje v zadnjih treh letih.

Delnice finančne skupine Mitsubishi UFJ, največjega posojilodajalca na Japonskem po sredstvih, so padle za tri odstotke. Indeksa v Hongkongu in Sydneyju sta padla za več kot odstotek in pol, šanghajski indeks je beležil polodstotni padec.

"Vlagatelji in upniki so zaskrbljeni zaradi tveganja. Banke lahko trpijo zaradi zbiranja sredstev, kar bo posledično vplivalo na stroške financiranja in ustanavljanja novih podjetij," je izpostavila japonska profesorica ekonomije Sajuri Shirai. "Trgi bi se lahko hitro vrnili v normalno stanje, ko bo dogajanje, osredotočeno na ZDA, izginilo v ozadje," pa miri poslovni partner pri SPI Asset Management Stephen Innes.

Sredini padci in strah pred ponovitvijo leta 2008

Delnice Credit Suisse so sicer včeraj padale že osmi dan zapored, upad pa se je začel po tem, ko je banka izdala poslovno poročilo za leto 2022, v katerem je omenila likvidno "šibkost". Splošna razprodaja delnic in upad njihove vrednosti pa sta na evropskih trgih spodbudila strah pred širšo finančno krizo, temu je botrovala tudi izjava največjega delničarja Credit Suisse, da zaradi regulative v podjetje ne more vložiti dodatnih sredstev."Gre za regulativno težavo. Preprosto ne moremo, ker bi potem presegli 10-odstotno mejo," je v sredo izpostavil direktor savdske nacionalne banke Amar Al Hudajri.

Več analitikov in ekonomistov je izrazilo skrb, da bi se ob poglabljanju krize lahko ponovilo leto 2008. "Težave v Credit Suisse znova izpostavljajo vprašanje, če je to začetek svetovne krize ali le še en poseben primer," je ob tem zapisal ekonomist iz Capital Economics Andrew Kenningham. 

Direktor informacijske tehnologije pri JPMorgan Bob Michele pa meni, da gre le za "vrh ledene gore".

Težave v bančnem sektorju so se sprva pojavile v ZDA, kjer je prejšnji teden sprva propadla 16. največja ameriška banka Silicon Valley Bank (SVB), dva dni kasneje je sledil propad Signature Bank. Zaprla se je tudi nemška podružnica SVB, angleško podružnico je tamkajšnja vlada kupila za en funt (približno 1,15 evra).