Evropsko računsko sodišče je v poročilu za proračunsko leto 2020, ki je zadnje pred novim večletnim finančnim okvirom 2021-2027, izdalo mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa EU za leto 2020.
Skupni prihodki za leto 2020, s katerimi se financira poraba EU, so znašali 174,3 milijarde evrov. Sodišče ugotavlja, da so bili prihodki zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak, je razvidno iz poročila.
V letu 2020 je poraba EU znašala skupaj 173,3 milijarde evrov, kar ustreza 1,1 odstotku skupnega bruto nacionalnega dohodka (BND) članic EU in Združenega kraljestva. Največji delež sredstev predstavlja področje naravnih virov (34,9 odstotkov), sledita kohezija (34,4 odstotka) in konkurenčnost (13,9 odstotka).
Stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem znaša štiri odstotke
Skupna raven nepravilnosti v porabi EU v 2020 je podobno kot leto prej znašala 2,7 odstotka. Delež odhodkov z visokim tveganjem v revizijskem vzorcu se je v primerjavi z letom 2019 (53 odstotkov) še povečal, predvsem zaradi nadaljnjega povečanja porabe na področju kohezije (20 milijard evrov); znašal je 59 odstotkov.
Sodišče pri tem ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem še vedno pomembna, znaša namreč štiri odstotke. Tako kot v letu 2019, ko je znašala 4,9 odstotka, je napaka vseobsegajoča in zato je sodišče izdalo negativno mnenje o odhodkih. Revizijski vzorec pri odhodkih je znašal 147,8 milijarde evrov.
Velike razlike pri črpanju sredstev iz skladov ESI
V sedmem in zadnjem letu večletnega finančnega okvira 2014-2020 so neporavnane obveznosti še naprej rasle in do konca leta 2020 dosegle 303,2 milijarde evrov. Zlasti črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) v državah članicah je bilo tudi v tem obdobju počasnejše kot načrtovano. Od skupnega zneska sredstev iz skladov ESI, za katera so bile prevzete obveznosti, je treba porabiti še 45 odstotkov ali 209 milijard evrov, navaja poročilo.
Med državami članicami so velike razlike pri črpanju sredstev iz skladov ESI. Medtem ko je Finska do konca leta 2020 počrpala 79 odstotkov vseh dodeljenih sredstev, je bila stopnja črpanja najnižja v Italiji, na Hrvaškem in v Španiji. Slovenija je počrpala manj kot 60 odstotkov sredstev, je razvidno iz poročila.
Sveženj za okrevanje vreden 1800 milijard evrov
Revizorji so v poročilu tudi opredelili tveganja in izzive v zvezi z izvrševanjem in dobrim finančnim poslovodenjem evropskih sredstev iz instrumenta za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 NextGenerationEU.
Predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne je pri tem opozoril, da bo EU v naslednjih sedmih letih porabila precej več kot v prejšnjem programskem obdobju, zato bo treba biti še bolj pozoren na finančno trdnost EU. Program okrevanja po pandemiji covida-19 bo financiran z izdajo javnih dolžniških instrumentov. To pomeni očitno potrebo po uspešnem preverjanju tega, kako se porablja denar EU in tega, ali so bili načrtovani rezultati doseženi.
Obsežen sveženj za okrevanje, vreden 1800 milijard evrov, poleg 750 milijard evrov vrednega mehanizma za okrevanje sestavlja še prihodnji večletni proračun EU v višini 1074 milijard evrov.
Poročilo še navaja, da je bilo v letu 2020 na podlagi revizijskega dela sodišča prijavljenih šest primerov suma goljufije, kar je tri manj kot leta 2019. Preiskave v zvezi s primeri je začel Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v prihodnje pa bo za to zadolženo evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki je pristojno za preiskave in pregon v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.