Ministri in guvernerji skupine sedmih najbolj razvitih držav na svetu G-7 so ugotovili, da se je začelo svetovno gospodarsko okrevanje. Na tokratnem srečanju IMF in Svetovne banke so bile narejene nove ocene gospodarske rasti v svetu. Kot je za 24 ur povedal minister Rop, so gospodarske rasti, vsaj kar se tiče Evropske unije, bolj optimistične, saj se za Evropo predvideva 0,2 odstotna višja gospodarska rast, kot smo prvotno ocenjevali. Še bolj optimistične so ocene za ZDA, kjer se za letošnje leto ocenjuje kar 2,3 odstotna gospodarska rast, kar bo omogočilo večje možnosti za slovensko gospodarstvo.
Minister Rop in guverner BS Gaspari sta zadnje poročilo IMF o posvetovanjih po 4. členu, s katerim je IMF podala mnenje o gospodarskih politikah Slovenije, označila kot pozitivno. IMF je poročilo o gospodarskih politikah v Sloveniji izdal konec preteklega meseca. Poročilo poudarja, da je Slovenija zaradi makroekonomske discipline med najuspešnejšimi tranzicijskimi ekonomijami, med katerimi ima najvišji investicijski rating.
Gospodarska rast je leta 2001 padla s 4,5 na 3 odstotke zaradi padca domačega povpraševanja in izvoza. Inflacija je konec leta 2001 padla na 7 odstotkov, vendar pa ni prišlo do načrtovanega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Zaradi hitrejše rasti plač kot BDP, porabe in pokojnin pa je proračunski primanjkljaj leta 2001 znašal 1,3 odstotka BDP.
Poročilo omenja sprejem novega proračunskega zakona, počasno lastninjenje bank v državni lasti in zavarovalnic. Izvršni odbor direktorjev IMF za Slovenijo še ugotavlja, da bo potrebno zmanjšati javno porabo. V glavnem pa poziva vlado, naj nadaljuje z liberalizacijo, zmanjševanjem vloge države v gospodarstvu in z reformami.
Glede pripomb na hitrost privatizacije je Gaspari dejal, da je bistveno, da proces teče, kako pa ga bo država izpeljala, je odvisno od nje. Slovenija je po guvernerjevih besedah sprejela pravila igre EU, ki se jih ta včasih sama ne drži, na primer glede pretoka delovne sile in kapitala. "Glede kapitalskih prostosti je pri nas zadeva končana, saj ni več bistvenih ovir za prost pretok kapitala v državo ali iz države. Sodelovanje tujih podjetij pri prevzemih in podobnih podjetjih pa ni odvisno od države, ampak od kakovosti tistega, ki se tega loti. Jasno pa je, da je nekaj stvari, ki jih bo še treba urediti, na primer na področju konkurence v javnem sektorju. Energetika in komunala na primer bi potrebovali več konkurence," je dejal Gaspari.
Poročilo opozarja tudi, da je treba pri proračunskem načrtovanju upoštevati tudi stroške vključevanja v evroatlantske organizacije in v skladu s tem po Ropovih besedah paziti na stroške, ki se tudi sicer pojavljajo in ki imajo tendenco rasti. Pogovori potekajo tudi glede preprečevanja in upravljanja s krizami, pri čemer je za IMF pomembno, da se države poistovetijo s politikami IMF in potem dobijo pomoč.
