Zagrebški Vjesnik v petkovi izdaji piše, da ruska vlada resno razmišlja, da bi klirinški dolg do držav naslednic nekdanje SFRJ, ki znaša približno 1,5 milijarde ameriških dolarjev, vrnila v obliki investicij v industrijske objekte v državah naslednicah. Predlog, ki ga je izdelal moskovski sodelavec ZN Ivan Naborščikov, naj bi ruska vlada po neuradnih podatkih načelno že odobrila.
Rusija naj bi tako v posodobitev industrijskih objektov, izgradnjo naftovodov in plinovodov ter posodabljanje rafinerij v petih naslednicah nekdanje SFRJ vložila milijardo dolarjev. Po poročanju Vjesnika naj bi od tega 54,11 odstotka odpadlo na ZRJ, 27,76 odstotka na Hrvaško, 11,45 odstotka na Slovenijo, 3,72 odstotka na BiH ter 2,96 odstotka na Makedonijo. V skladu z okvirnim nasledstvenim sporazumom, ki so ga naslednice podpisale letos poleti na Dunaju, naj bi Slovenija dobila 16 odstotkov finančnega premoženja nekdanje SFRJ, kamor spada tudi klirinški dolg nekdanje Sovjetske zveze, ZRJ naj bi pripadlo 38 odstotkov tega premoženja, Hrvaški 23 odstotkov, BiH 15,5 odstotka, Makedoniji pa 7,5 odstotka.
Vjesnik še piše, da namerava Moskva dolg v vsakem primeru vrniti s storitvami ali blagom, nikakor pa ne v gotovini. Podpredsednik ruske vlade Viktor Hristenko naj bi že v začetku septembra omenjeni projekt poslal v oceno ministrstvom za gospodarski razvoj, finance, energetiko in zunanje zadeve. Ministrstvo za energetiko ga je že podprlo in predlagalo, da bi oktobra začeli akcijo za njegovo uresničitev, tako da bi vlada naftnim družbam odobrila dodatne kvote za izvoz nafte. Dobiček od prodaje te nafte pa bi morale naftne družbe vložiti v projekte v naslednicah SFRJ. Pred tem bi se morala Moskva seveda o konkretnih projektih dogovoriti z vladami držav naslednic, višino investicij pa bi nato odpisali od ruskega dolga.
