Največ možnosti na ruskem trgu imajo avtomobilska industrija, gradbeništvo, energetika, kemija, farmacija, telefonija, proizvodnja barv in lakov ter storitve. Kljub temu pa se slovenska podjetja v Rusiji srečujejo tudi z nekaterimi slabostmi in nevarnostmi.
Tako je največja nevarnost ruskega trga ta, da je gospodarska rast močno odvisna od cen nafte, plina in mineralov. Vendar pa ima Rusija pri trenutni ceni nafte, ki se giblje blizu 60 dolarjev za sod, še veliko reserve, saj je predvidena gospodarska rast načrtovana po predvideni ceni 25 dolarjev za sod nafte.
Poleg odvisnosti od cene nafte je prvi sekretar na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi Esad Ajeti kot nevarnost, ki preži na slovenska podjetja v Rusiji, izpostavil še močno konkurenco multinacionalk z ekonomijami obsega, nizko stopnjo pravne zaščite in številne goljufije. Poleg tega se slovenska podjetja ukvarjajo z dolgotrajnimi in dragimi postopki pridobivanja vizumov, nepoznavanjem jezika in velikimi razlikami med posameznimi ruskimi regijami. Podjetja pa imajo težave tudi s pridobivanjem certifikatov in zaradi oddaljenosti s transportom ter logistiko.
Izvozimo več kot uvozimo
Slovenija z Rusijo sicer beleži trgovinski presežek, saj tja izvozi za 520 milijonov dolarjev blaga, uvozi pa ga za 402 milijona dolarjev. Slovenija v Rusijo največ izvozi zdravil, telekomunikacijske sisteme in rešitve, premazna sredstva in elektrotermične aparate za gospodinjstvo.
Največji slovenski izvozniki so Krka, Iskratel, Lek in Gorenje. Pretežni delež slovenskega uvoza predstavljajo olja iz nafte ali bizuminoznih materialov, naftni plini, plinasti ogljikovodiki, surov aluminij in ferozlitine, največji uvozniki pa so Petrol, Geoplin, Upimol 2000 in SŽ Acroni.