S posojili je lahko graditi

Letošnji plan razvoja in obnavljanja avtocest predvideva največji obseg gradnje v zgodovini izvajanja avtocestnega programa. Njegova skupna vrednost je 734,5 milijona evrov. To je v primerjavi z lanskim planom 3,4 odstotka več, v primerjavi z resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest pa kar 26,5 odstotka več.

„Gradnja se bo letos nadaljevala na več kot 100 kilometrih avtocest,“ je pojasnil minister za promet Janez Božič.

Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007 predvideva odprtje odsekov v skupni dolžini 17,7 kilometra štiripasovnih avtocest, 2,3 kilometra navezovalnih cest in dve ploščadi za bencinske servise ter začetek gradnje na dveh avtocestnih odsekih v skupni dolžini 14,8 kilometra.

Dvomijo v sposobnost vračaja posojil

Nekateri poslanci so med današnjo obravnavo plana za 2007 posebej opozorili na problem vračanja v tujini najetih posojil. „Močno dvomimo, da bo DARS sposoben vračati posojila, ki so največja v zgodovini samostojne Slovenije,“ je povedal poslanec opozicijske LDS Milan Petek. „Zato je realizacija programa izgradnje pogosto mimo sprejetega nacionalnega programa in včasih tudi mimo mnenja stroke,“ je še dodal Petek.

Poslanec skupine nepovezanih Vili Trofenik je prav tako podvomil v realnost letnega programa, v katerem ni podatkov, kako daleč so pripravljeni lokacijski načrti, umestitve v prostor in drugi posamezni pripravljalni dokumenti. Nepovezane poslance skrbi tudi pozno sprejemanje letnega načrta, njegovo odstopanje od resolucije, tako z vidika obsega kot strukture finančnih virov, vse večja zadolženost Družbe za avtoceste v RS (DARS) in kriteriji, po katerih predlagatelj plana vanj uvršča nove odseke.

Preučevanja različnih tras polnijo žepe projektantom

„Ali res moramo pri vsaki tovrstni rešitvi študirati 30 različnih variant?“ se je spraševal poslanec NSi Alojz Sok, ki ne vidi smisla v preučevanja številnih različic poteka avtocestnih tras, zaradi česar je gradnja določenih odsekov odmaknjena v nedoločeno prihodnost. „Na ta način dajemo velik del zaslužka načrtovalcem in projektantom.“

Po mnenju Marka Pavlihe (SD) naj bi bil dodaten problem velikih finančnih obremenitev tudi v tem, da je znaten zalogaj denarja iz državnega proračuna namenjen namenski porabi za potrebe avtocestnega programa. „Za hitre in navezovalne ceste je bilo od leta 2003 do 2013 predvidenih 1,96 milijarde evrov,“ poleg tega pa je v avtocestnem programu po Pavlihovih besedah nekaj denarja za državne ceste predvidenega tudi po letu 2013.

Kljub pomislekom skoraj soglasna podpora

Večina poslancev je sicer podprla načrt, čeprav s pomisleki, povezanimi predvsem s financiranjem gradnje in obnove avtocest ter časovnim načrtom sprejemanja plana.

Finančni viri za izvajanje letnega plana gradnje avtocest v 2007 so investicijski transferji. To so proračunska sredstva za izgradnjo avtocest in evropska sredstva, predvidena pa so še sredstva koncesijske dajatve, krediti mednarodnih finančnih institucij in tuji krediti, obveznice, povračilo davka na dodano vrednost in drugi.