'S prisilnim pobotom ne bomo nič naredili'

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, kot ga je pripravilo ministrstvo za finance, ne podpira. Je proti določanju obveznega 60-dnevnega roka plačila in obveznemu večstranskemu pobotu in opozarja na morebitno neustavnost zakona, saj da bi kršil načelo svobodne gospodarske pobude.

Predlog zakona, ki uvaja 60-dnevni plačilni rok za zasebni sektor in 30-dnevni rok za javni sektor ter obvezni večstranski pobot v primeru več kot 15-dnevne zamude pri plačilu, ne samo da presega smernice evropske direktive, ampak je lahko tudi ustavno sporen, menijo na GZS.

Kot je na današnji novinarski konferenci GZS v Ljubljani dejala direktorica družb Prva finančna agencija in E.kompenzacije Dragica Razboršek, je določanje roka in načina poravnavanja obveznosti ter določitev Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) za edinega izvajalca večstranskih pobotov nedopustno, saj gre za kršenje svobodne gospodarske pobude. "Zakon posega v premoženje gospodarskih subjektov s tem, ko določa, da morajo prijaviti zapadle obveznosti, in bo pretrgal denarne tokove. Posledica bo, da bodo podjetja, ki imajo izgubo, morala prijaviti obveznosti, zmanjkalo pa bo denarja za tekoče poslovanje," meni Razborškova in opozarja, da bi lahko prišlo do novega vala stečajev in prisilnih poravnav.

Ker bi bil odkup zapadlih terjatev bistveno otežen, bi se s trga umaknile faktoring družbe, s čimer bi se še zmanjšale možnosti financiranja poslovanja podjetij, praktično bodo onemogočene tudi verižne kompenzacije, dodaja Razborškova.

Med ključnimi odprtimi vprašanji je vprašanje insolventnih dolžnikov, ki so v postopku prisilne poravnave ali stečaja in bodo vključeni v večstranski pobot. 

Reševanje vprašanja plačilne nediscipline na zbornici vidijo v spremembah na področju izvršbe, prisilne poravnave in zakona o javnih naročilih, s katerimi bi zagotovili večjo pravno varnost pogodbenih razmerij. "Samo z novim predpisom, s prisilnim pobotom, ne bomo nič naredili," meni Samo Hribar Milič.

Javna naročila: Podjetja v izgubah zaradi kriterija najnižja cena

Eden "izvirnih grehov" plačilne nediscipline je po mnenju GZS kriterij najnižje cene pri javnih naročilih. Kot je dejal Hribar Milič, so podjetja konkurirala s cenami, ki niso mogla pokriti dejanskih stroškov. Dodal je, da je po njihovih ocenah "okoli 50 odstotkov rasti gradbenega sektorja v zadnjih letih letih financirala država s svojimi javnimi investicijami" in da "praviloma največji del plačilne nediscipline izvira iz teh investicij".

Izključno kriterij najnižje cene povzroča "spiralo slabe kakovosti, prenizkih cen in izgub", pravi Alenka Avberšek z GZS. Novela zakona o javnih naročilih, ki je v pripravi, bi morala po njenem mnenju javna naročila obravnavati celovito, z ustreznimi merili za izbiro kompetentnega izvajalca, ki bo tudi poplačal podizvajalce. "Če bo novela šla v smeri izključitve hčerinskih podjetij, bomo proti," pravi Avberškova, saj da ne pristajajo na pavšalne rešitve, ki bi šle iz ene skrajnosti v drugo.