Samo še sanje: povprečna cena za hišo se je povzpela na milijon

Mallorca ima v Nemčiji skoraj mitski status. Nemški mediji jo že dolgo opisujejo kot "najljubši nemški otok", čeprav je seveda španski.

In številke pojasnjujejo, od kod tak sloves. Leta 2025 je Baleare obiskalo skoraj pet milijonov nemških turistov, Nemci pa ostajajo tudi najpomembnejši tuji kupci nepremičnin na Mallorci.

Toda sanje o hiši, stanovanju ali posestvu pod sredozemskim soncem postajajo vse dražje.

Podatki nepremičninskega podjetja Dahler, ki jih povzema Focus na podlagi španskega notarskega sveta, kažejo, da je bilo leta 2025 na Mallorci prodanih približno 12.200 stanovanjskih nepremičnin, med njimi 2844 hiš.

Skoraj vsaka četrta prodana hiša je stala najmanj milijon evrov. To pomeni, da se je na otoku hiša v milijonskem cenovnem razredu v povprečju prodala približno vsakih 12 ur.

Še bolj zgovorna je povprečna cena. Leta 2024 je povprečna prodajna cena hiše znašala približno 960.000 evrov. Lani je prvič prebila mejo milijona in dosegla 1,083 milijona evrov.

Na vrhu trga so številke še bolj vrtoglave. Posestvo v Alaroju je bilo leta 2025 prodano za 22,29 milijona evrov, vila v Pollençi za 20,65 milijona, marca letos pa je vila v Calvia zamenjala lastnika za kar 26,3 milijona evrov.

In milijonske cene niso več omejene zgolj na tradicionalno najdražje dele jugozahoda otoka. Luksuzni trg se je po oceni nepremičninskih strokovnjakov razširil praktično po vsej Mallorci.

Toda problem za večino ljudi niso vile za 20 milijonov evrov. Draži se tudi običajni stanovanjski trg. Po podatkih, ki jih navaja Focus, je cena nepremičnin zunaj luksuznega segmenta lani poskočila za več kot deset odstotkov in dosegla 3762 evrov za kvadratni meter.

Drugi aktualni podatki za širši trg kažejo še višje ravni: ob koncu leta 2025 je bila cena nadaljnjih prodaj na Mallorci okoli 4100 evrov za kvadratni meter, cene na Balearih pa so bile medletno višje za 13,4 odstotka. Razlike so odvisne od segmenta in uporabljene metodologije.

In če se zdaj pritožujejo Nemci, kako je šele za dimačine, ki že več let protestirajo na ulicah Palme.

Konec julija je proti posledicam množičnega turizma na Mallorci demonstriralo več deset tisoč ljudi. Konec avgusta so protestirali znova, tokrat so udeleženci s stoli oblikovali simbolično čakalno vrsto od trga Plaza de España proti sedežu balearske vlade.

Na transparentih je pisalo: "Vaš raj, naš pekel", "Čakalna vrsta za najem stanovanja v Palmi" in "Turisti, pojdite domov".

Organizatorji poudarjajo, da protesti niso usmerjeni proti posameznim turistom, temveč proti modelu množičnega turizma in njegovim posledicam.

Ena najbolj perečih je stanovanjska kriza. Po poročanju nemške javne televizije ARD številni zaposleni v turizmu, trgovini in zdravstvu težko najdejo dostopno stanovanje. Nekateri si lahko privoščijo le sobo v skupnem stanovanju, drugi živijo v prikolicah ali neformalnih naseljih. Organizatorji julijskih protestov ocenjujejo, da se več kot 100.000 stanovanj na otoku uporablja za turistične namene, zakonito ali nezakonito.

Leta 2025 je Mallorca obenem sprejela več kot 13 milijonov turistov, kar je bil rekord.

Nemški vpliv na nepremičninski trg je posebej velik. Po podatkih Dahlerja je med mednarodnimi kupci v letih 2024 in 2025 kar 48,7 odstotka kupcev prihajalo iz Nemčije. Na nekaterih območjih je njihov delež še večji.

V Capdeperi je delež kupcev z nemškim državljanstvom dosegel 63 odstotkov, v Santanyíju pa 60 odstotkov. Nemci, ki so tradicionalno radi kupovali predvsem na jugovzhodu otoka, se zaradi cen in ponudbe vse bolj ozirajo tudi proti severovzhodu, zlasti proti krajema Arta in Capdepera.

Širši podatki kažejo, da so tujci ob koncu leta 2025 opravili približno tretjino vseh stanovanjskih nakupov na Balearih – 31,5 odstotka, kar je več kot dvakratnik španskega povprečja. Nemčija je med državami izvora na prvem mestu.

To samo po sebi seveda ne pomeni, da so nemški kupci "krivi" za rast cen. Na trg vplivajo omejena ponudba zemljišč in stanovanj, turistično oddajanje, močno mednarodno povpraševanje, lokalna stanovanjska politika ter širša rast cen nepremičnin v Španiji. Toda kupci z več kapitala imajo na omejenem otoškem trgu veliko prednost.

To lepo pokaže način financiranja. Pri nepremičninah, vrednih več kot milijon evrov, je približno 80 odstotkov nakupov opravljenih brez vpisane hipoteke. Premožnejši kupci torej praviloma uporabljajo predvsem lastna sredstva.

Za običajnega kupca je položaj drugačen. Španske banke po podatkih Dahlerja pogosto financirajo do približno 80 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine. Kupec mora zato zagotoviti okoli 20 odstotkov lastnega kapitala, poleg tega pa še stroške nakupa. Ob hitro rastočih cenah je to za vse več gospodinjstev previsoka ovira. Vse bolj tudi za nemški srednji razred.  Za številne domačine pa seveda vprašanje že dolgo ni več, ali si lahko privoščijo sanjsko vilo ob morju. Vprašanje je, ali si lahko na lastnem otoku še privoščijo običajno stanovanje.

Oblast je že omejila nove turistične apartmaje v večstanovanjskih stavbah in pripravlja druge ukrepe, vendar protestniki zahtevajo bistveno več. Med drugim postopno zmanjšanje števila turističnih nastanitev, da bi se del stanovanj vrnil na običajni najemni trg.