Množično odpuščanje delavcev v gradbenem gigantu SCT, ki je do nedavnega zaposloval okrog 2500 delavcev, je posledica novega programa prestrukturiranja, ki so ga v SCT-ju izdelali v sodelovanju s svetovalnim podjetjem AT Kearney. Pripravili so ga jeseni, predvideva pa predvsem zniževanje stroškov, optimizirali pa naj bi tudi poslovni proces in zmanjšali število delavcev.
Po študiji, ki so jo opravili pri AT Kearneyu, bi podjetje optimniziralo svoje poslovanje z največ 1.300 zaposlenimi. Trenutno pa je v tem podjetju 2.500 zaposlenih.
Recesija se seli tudi v Slovenijo
Tudi sicer slovenske delavce od lanskega poletja pesti vse manjša ponudba dela. Nezaposlenost je nekaj minulih let vztrajno upadala, od lanskega poletja pa ponovno narašča. Konec novembra je bilo nezaposlenih 11,6 odstotka delazmožnih ljudi, napovedi pa so tudi za letos bolj pesimistične.
Najbolj črne napovedi prihajajo iz Prekmurja - v Muri so 150 delavcev že odpustili, v prihodnjih treh letih naj bi jih še 1500. V kovinskopredelovalni industriji naj bi v tem času delo izgubilo 2200 delavcev, V Slovenjegraškem Preventu, kjer čutijo krzo avtomobilske industrije, pa 200 delavcem niso podaljšali pogodb.
In ravno na Koroškem se je brezposelnost lani povečala v povprečju petnajst odstotkov, kar je poleg Šmarja pri Jelšah, Slovenskih konjic in Slovenske Bistrice največje število izgubljenjih delovnih mest v Sloveniji. Poslabševanje zaposlotvenih možnosti kažejo tudi podatki, da je lani delo izgubilo 6,5% več kljudi kot leto poprej, dobilo pa ga je 4,5% ljudi manj kot v letu 2000. Poleg recesije pa bo svoj delež prinselo tudi varčevanje v državni upravi, kjer so zaposlovanje praktično ustavili.
Do zaposlitve tudi preko interneta
Anketa, ki jo je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje opravil med iskalci zaposlitve, kaže, da kar 70 odstotkov brezposelnih nima dostopa do interneta. Prav na spletni strani zavoda http://www.ess.gov.si pa je mogoče najti veliko koristnih informacij, namenjenih vsem, ki zaposlitev iščejo ali jo ponujajo.
Glede na rezultate ankete bodo na ZZS poizkusili razširiti možnost dostopa do zavodovih spletnih strani v njihovih prostorih. Zaenkrat je dostop do internet strani omogočen samo v že delujočih centrih za informranje in poklicno sodelovanje v Mariboru, Žalcu, Ribnici, Ljubljani, Kočevju, Celju in Kamniku.
