SDH išče kupca za Abanko

Slovenski državni holding (SDH) je objavil javno povabilo vlagateljem, naj izkažejo interes za nakup 100-odstotnega deleža Abanke. Izkaze interesa pričakuje do 26. oktobra do 17. ure. Vodstvo Abanke začetka privatizacije ne komentira. Zagotavlja pa, da banka posluje dobro, ob čemer po njihovem stabilnost in trdnost banke potrjuje tudi mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings. Ta je konec aprila potrdila dolgoročno oceno kreditnega tveganja banke pri BB+ in stabilno oceno obetov.

Slovenija mora banko prodati

S povabilom želi SDH preveriti, kakšen je interes oseb, ki želijo sodelovati v postopku. Ko bodo prejeli izkaze interesa, se bodo odločili, ali interesent izpolnjuje pogoje za uvrstitev v naslednjo fazo postopka, kaže objava na spletni strani SDH.

Kvalificiranim ponudnikom bodo nato poslali posredovali procesno pismo s podrobnimi podatki o načrtovanem prodajnem postopku in zahtevo po predložitvi okvirnih ponudb. Še pred zbiranjem zavezujočih ponudb bodo interesente zaprosili za predložitev nezavezujočih ponudb.

Izkaze interesa zbira francoska banka BNP Paribas, ki jo je SDH imenoval za izključnega finančnega svetovalca, ki bo opravil večfazni prodajni postopek za izbor najboljšega ponudnika.

Prodajalec namerava končati postopek čim bolj tekoče ter hkrati maksimirati izkupiček od prodaje in gotovost transakcije, so zapisali. Hkrati si pridržuje pravico, da postopek kadarkoli spremeni ali ustavi.

Ker gre za kvalificiran delež, bo moral kupec pridobiti dovoljenje Evropske centralne banke (ECB).

Sanirana skupaj z NLB, NKBM in Banko Celje

Banka je bila sanirana skupaj z NLB, NKBM in Banko Celje v letih 2013 in 2014, v okviru postopkov so ji nato pripojili Banko Celje. Abanka ima tričlansko upravo, ki jo vodi Jože Lenič.

Abanka je tretja največja banka v državi, bilančna vsota je konec junija letos znašala 3,71 milijarde evrov in je bila za 1,4 odstotka višja kot konec leta 2017. Abanka je v prvem polletju letos po nerevidiranih podatkih ustvarila 40,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 24,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Banka bo državi letos od 60,46 milijona evrov bilančnega dobička konec leta 2017 izplačala 42,62 milijona evrov dividend.

Analitiki: Vrednost odvisna od interesa in rezerv

"Glede vrednotenj lahko pričakujemo, da bo vrednost pri Abanki povsem odvisna od interesa in rezerv, ki jih bodo potencialni kupci videli po skrbnem pregledu," je povedal Matej Šimnic iz Alte Invest. Po njegovem mnenju pa bi bili že prisotni igralci na slovenskem bančnem trgu pripravljeni seči nekoliko globlje v žep. "Je pa res, da tega v primeru Gorenjske banke nismo videli," je dodal.

Primerjava s prodajo vsaj dela NLB, ki je prav tako v teku, je težka. "Medtem ko je zgodba okoli NLB z vidika svoje velikosti, mreže in zgodnjega začetka čiščenja bilance primerna za portfeljske vlagatelje, bo Abanka bolj zanimiva za strateške oz. finančne vlagatelje," je opisal Šimnic in menil še, da se bodo pri vrednosti za NLB odražala "predvsem vrednotenja bančnega sektorja v regiji".

Podobno je ocenil Lojze Kozole iz borzno posredniške hiše Ilirika. "Na vabilo za nakup Abanke bi se najverjetneje lahko odzvala katera tuja večja banka, ki bi si želela širiti svoje poslovanje v Slovenji, ali kateri od skladov zasebnega kapitala," je povedal.

Zamude pri prodaji Abanke, ki jo mora država izvesti do sredine prihodnjega leta, vsaj tako, kot se ta dogaja v primeru NLB, Kozole ne pričakuje. "Verjetno delno drži, da ima zgodba z NLB vpliv na sloves našega bančništva v tujini," je dejal in pridal, da manjša verjetnost za zamudo pri prodaji Abanke obstaja zato, ker je ta "mnogo manj sistemska kot NLB".