Kakšna prihodnost evropskega avtomobilizma nas čaka, kaj bi sprostitev prepovedi prodaje vozil z notranjim izgorevanjem po letu 2035 pomenila za voznike, slovenska podjetja, ki dobavljajo avtoindustriji? Realnost, da bomo čez deset let v avtomobilskih salonih kupovali samo še električne avtomobile, se kot kaže spreminja. Evropska komisija je namreč predlagala, da bi se ta zeleni ukrep omilil, oziroma prestavil.
"Ključno je, da smo sredi resnično velikega prehoda. Gre za transformacijo, če želite. In v tej transformaciji Kitajska agresivno tekmuje na področju ključnih tehnologij, vključno z električnimi vozili in baterijami, medtem ko ZDA še naprej prehitevajo Evropo na področju produktivnosti in inovacij vsaj v nekaterih sektorjih," pravi evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra.
Evropski proizvajalci so podvrženi strogim pravilom zelenega prehoda, Kitajska in Amerika pa imata zato več manevrskega prostora, predlog evropske komisije želi evropskim avtomobilistom zagotoviti dodatno fleksibilnost, kot so zagotovili, brez večjega vpliva na zelene cilje.
"Fleksibilnosti, ki jih uvajamo, tega cilja ne postavljajo pod vprašaj. Vse morebitne dodatne emisije, ki bi jih te fleksibilnosti lahko povzročile, bo treba v celoti nadomestiti vnaprej, in te fleksibilnosti se bodo nanašale predvsem na 10 odstotkov emisij do leta 2035," pravi evropski komisar za industrijo Staphane Sejourne.
Kar bi pomenilo, da bi avtomobilski proizvajalci morali čez 10 let emisije ogljikovega dioksida zmanjšati na 90 odstotkov, in ne 100 odstotkov, kot uredba predvideva zdaj. Preostalih deset odstotkov bi morali proizvajalci od leta 2035 dalje kompenzirati z uporabo nizkoogljičnega jekla v proizvodnji ali prek trajnostnih obnovljivih goriv, predlog pa predvideva še posebno kategorijo za male električne avtomobile, dolge do 4,2 metra. A v slovenskem avtomobilskem grozdu pravijo, da ukrep ne bo imel zadostnega učinka, če Evropska unija in države članice ne bodo sprejele spodbujevalnih ukrepov tudi na drugih področjih.
"Če gledamo nazaj kaj smo se lotili, zeleni, strogi zeleni prehod in kam je peljal to avtomobilsko industrijo trenutno, vemo da smo ubistvu vsi utrpeli veliko škodo. Ne samo avtomobilisti veliki, ampak tudi vsi dobavitelji in konec koncev tudi mi v sloveniji ki dobavljamo v avtomobilsko industrijo," pa poudarja Marjan Trobiš, Predsednik Združenja delodajalcev.
Po podatkih Spirita sicer avtomobilska industrija v Sloveniji ustvari približno 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, oziroma slabih sedem milijard evrov. Nezanemarljiv podatek pa je tudi, da avtomobilski grozd ustvari skoraj 25 odstotkov slovenskega izvoza.
"Zeleni prehod je za nas vse na svetu zelo pomemben, vendar moremo vedeti, ne za vsako ceno. Ceno, ki smo jo plačali v preteklih letih je zelo visoka, vidimo zdajle ubistvu kako tonemo, ne samo v sami konkurenčnosti ampak v samih proizvodih, in jaz mislim da smo tukaj en lep čas zaspali in potrebujemo dovolj časa, da se prebudimo," pravi Trobiš. In kot še pravi, na trg postaviti nove in inovativne izdelke, ki bodo Evropo spet postavili na zemljevid konkurenčnosti.
V naslednjih dveh letih bo na evropski trg prišlo 200 novih električnih modelov, polnilna infrastruktura pa prav tako hitro napreduje, pa obljublja Sejourne. Medtem mirijo v Evropski komisiji, njihove predloge pa morajo države članice in Evropski parlament zdaj pregledati in potrditi.
Brglez: Kupci niso prevarani
Strokovnjak s področja mobilnosti, Andrej Brglez, je v studiu 24UR ZVEČER komentiral razmere, ki so nastale po napovedi predloga Evropske unije glede mobilnosti in prihodnosti avtomobilizma. Glede obžalovanja nekaterih kupcev električnih avtomobilov, ki menijo, da so bili prevarani zaradi obljube zelenega prehoda, Brglez odločno odgovarja: "Ne, jaz mislim, da kupci niso prevarani." Opozarja, da je leto 2035, do katerega naj bi se uvedle omejitve glede vozil na notranje izgorevanje, še zelo daleč. Kot poudarja, je nakup novega avtomobila, naj bo električni, bencinski, dizelski ali hibridni, pravilna odločitev, če ta ustreza potrebam posameznika in predstavlja tehnološki napredek v primerjavi s starim vozilom. Pomembna je predvsem funkcionalnost in uporabnost za kupca, saj so vsi novi avtomobili okoljsko boljši od preteklih.
Glede slovenskega avtomobilskega trga in prihodnjega razmerja med električnimi avtomobili ter vozili na notranje izgorevanje, Brglez izpostavlja prihod novih blagovnih znamk, predvsem kitajskih. V relativno kratkem času smo dobili kar 15 novih avtomobilskih znamk, ki se pridružujejo že obstoječim 20 do 25 evropskim, japonskim in korejskim proizvajalcem. Za slovenski trg, ki letno proda med 50.000 in 60.000 novih avtomobilov, je takšna ekspanzija nevzdržna, pravi. Izpostavil je potrebo stabilizaciji in resnem reševanju trenutnega stanja.
Brglez opozarja na ključen globalni vidik: če se Evropa odpove bencinskemu motorju, se Kitajska ne bo. Poudarja, da Kitajska proizvaja močno napredne bencinske in dizelske hibride za azijski, afriški, indijski in južnoameriški trg, kjer električni avtomobili niso tako dostopni. Evropske blagovne znamke imajo po njegovem mnenju izjemno priložnost, da na te trge prodajajo vozila z nizkimi izpusti in majhno porabo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.