Se bodo znova začeli odpirati problemi privatizacije?

V državnem zboru so poslanci glasovali o noveli zakona o jamstveni shemi, ki skupaj z zakonom o javnih financah ureja državna jamstva bankam za kreditiranje gospodarstva. Banke lahko državno jamstvo dobijo za eno- do desetletna posojila, ki jih bodo podjetjem odobrili za financiranje njihove osnovne dejavnosti, predvsem za financiranje novih in dokončanje že začetih investicij in obratnih sredstev. Največ 20 odstotkov celotne jamstvene sheme pa je lahko namenjene tudi za reprograme posojil.

Jamstev pa ne bi bilo mogoče izdati v primeru, da bi bilo posojilo uporabljeno za odkup podjetja oz. za odplačilo obstoječih posojil, najetih v te namene, prav tako pa ne za posojilo podjetju, ki je v težavah. Vse posle v zvezi z izdajo, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo posojil bo izvajala Slovenska izvozna in razvojna banka – SID banka.

Prepoved za menedžerske odkupe

Zapletlo pa se je pri določbi, da banke, ki prejemajo denarno pomoč, ne smejo dajati ali reprogramirati oz. podaljševati posojil, ki so bila uporabljena za menedžerske prevzeme. V novelo zakona je vlada vstavila varovalko, ki daje nadzornemu svetu banke diskrecijsko pravico, da lahko odobri reprogam ali podaljšanje posojila, če bi imela zavrnitev težke finančne posledice za banke. To varovalko so vstavili po priporočilu Banke Slovenije, je ob predstavitvi novele povedal minister za finance Franc Križanič. Na odboru državnega zbora za finance pa so na predlog SDS to določbo odstranili.

Po tem je Križanič pojasnil, da so mu v Banki Slovenije predstavili podatke o višini zneskov za posojila za namen menedžerskih prevzemov in da so ti zneski zelo visoki, zato je treba varovalko v zakonu obdržati. Po Križaničevih besedah naj bi bila ta posojila v višini dveh milijard evrov, saj gre za cel sistem programa umika države iz gospodarstva. Zato naj bi koalicijski poslanci danes zopet predlagali amandma, ki nadzornemu svetu vrača omenjeno diskrecijsko pravico.

Predsednik vlade Borut Pahor je povedal, da želijo, da bi bil zakon o jamstveni shemi privlačen za banke, in da vlada želi, da bi banke pomagale zdravim podjetjem.

Banke enotno podpirajo zakon

Bančniki enotno podpirajo zakon o jamstveni shemi in si želijo le, da bi bil čim prej sprejet, je povedal predsednik uprave banke Unicredit Slovenija France Arhar po seji nadzornega sveta Združenja bank. Kot je dejal, je glavni problem tega zakona ravno njegovo dolgotrajno sprejemanje.

Arhar je kot velik problem izpostavil tudi določila o financiranju menedžerskih odkupov. Povedal je, da so menedžerji v zelo veliko malih in srednjih podjetjih odigrali pozitivno vlogo, obenem pa je izpostavil problem, kdo bo v primeru, da nekaterim velikim lastnikom podjetij ali skupin banke ne bodo podaljšale posojila, vstopil v lastništvo teh podjetij. Kot pravi, je bolj malo verjetno, da bi nekdo prišel z gotovino in kupil deleže v podjetjih. Če določba o možnem reprogramu ne bi bila sprejeta, bi lahko znova začeli odpirati vprašanje privatizacije slovenskega gospodarstva, je še pojasnil Arhar.

Zakon je pogoj za izdajo obveznice NLB

V NLB pravijo, da je sprejetje sprememb zakona pomemben korak. "Nekatera vprašanja glede poročanja in definicij sicer še ostajajo odprta,“ pravijo. Hkrati pa v NLB upajo, da bo proceduralni postopek za sprejem novele zakona čim hitrejši. "Kot je znano, je sprejem ustrezne zakonodaje tudi predpogoj za izdajo obveznice, in kot je zapisano, upamo, da bo hiter proceduralni postopek dal zeleno luč za nadaljevanje aktivnosti za izdajo obveznice,“ pravijo v NLB. Zakon je namreč tudi pogoj za to, da se lahko realizira državno poroštvo NLB v višini 2,5 milijarde evrov, ki bi banki omogočilo dostop do tujih finančnih trgov.

Banka Slovenije: Izpostavljenost bank je visoka

V Banki Slovenije izjav ministra Križaniča, ki je njihove podatke navajal kot razlog za ohranitev določbe o diskrecijski pravici nadzornega sveta, niso želeli komentirati. So pa poslali podatke o izpostavljenosti slovenskih bank.

V poročilu o stabilnosti finančnega sistema za maj so zapisali, da je izpostavljenost bank sicer visoka, vendar da se znižuje. Kot ugotavljajo so bile rekordne vrednosti izpostavljenosti bank v letu 2007 dosežene med drugim zaradi kreditiranja prevzemnih aktivnosti v gospodarstvu, medtem ko se je v letu 2008 ta oblika kreditiranja umirila. Trenutna izpostavljenost bank (podatki za marec 2009) do nefinančnih podjetij, za katere se lahko domneva, da so sodelovala pri prevzemnih aktivnostih, je malo manj kot 2,6 milijarde evrov. Izpostavljenost bank do holdingov pa je bila marca tri milijarde evrov.