"Črkovanje mora biti enako za vse," je po prvem delu zasedanja odločitev ministrov sporočil predsedujoči, nizozemski finančni minister Gerrit Zalm.
Odločitev naj bi po neuradnih podatkih prizadela štiri države, Litvo, Latvijo, Madžarsko in Slovenijo, ki ime te valute pišejo drugače. Kaj o njej mislita slovenska udeleženca na zasedanju, finančni minister Dušan Mramor in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, še ni znano. Prav tako tudi ni jasno, kaj to pomeni v praksi.
Neuresničljiv predlog francoskega finančnega ministra
Finančni ministri EU so predlog francoskega finančnega ministra, da se novim članicam Evropske unije z nizkimi davki na dobiček podjetij ukine strukturno pomoč iz proračuna povezave, označili za neuresničljivega.
"Takšen pristop je napačen in ne vidim nobene možnosti, da bi bil uresničen," je tako dejal avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser. "Rešitev predstavlja le znižanje lastnih davkov, s čimer država postane bolj privlačna. Konkurenca je najboljša pot," je dejal Grasser, ki sicer sodi med zagovornike ideje o določitvi najmanjše možne stopnje davka na dobiček podjetij. "A ta mora biti od deset do 15 odstotkov, ne pa 40 odstotkov," je dejal Grasser.
Tudi luksemburški premier in finančni minister Jean-Claude Juncker ne verjame, da se bo Sarkozyjeva ideja prijela in bo uresničena v praksi. "A prst je Sarkozy usmeril na vprašanje, ki predstavlja določeno anomalijo," je dejal Juncker o temi, ki sicer sodi v kontekst za danes popoldne načrtovane ministrske razprave o harmonizaciji podlag za obdavčitev podjetij.
"Če kdo verjame, da so le nizki davki na dobiček podjetij dovolj za gospodarski razvoj države, se krepko moti," pa je o zadevi dejal irski finančni minister Charlie McCreevy. Irska je sicer med starimi članicami EU tista z najnižjo obdavčitvijo podjetij, saj stopnja trenutno znaša 12,5 odstotka. "A od leta 1950 do 1980 je bila naša davčna stopnja nič, pa nismo bili znani kot keltski tiger," je poudaril McCreevy.
Sarkozy je zagovarjal svoje stališče
"Konkurenca mora biti lojalna. Novinke ne morejo biti bogate in imeti nizkih obdavčitev, hkrati pa biti revne in terjati sredstva iz strukturnih skladov," je ponovil. "Primer Irske je bil drugačen od sedanjega - šlo je za eno državo, ki je povrh vsega še majhna," je dejal.
"Od Francije pa ni moč pričakovati, da bo vplačevala sredstva v strukturne sklade, hkrati pa zmanjševala svojo proračunsko luknjo," je nadalje Sarkozy, ki bo s položaja sicer čez nekaj tednov odstopil, ker se želi podati v bitko za predsednika države, zgodbo povezal s francosko notranjepolitično situacijo.
Davek na dobiček je po državah različen
Davek na dobiček podjetij je v Franciji 34-odstoten, v Nemčiji pa 38-odstoten. V nekaterih baltskih državah je ta minimalen, na Slovaškem je 19-odstoten, v Sloveniji pa je splošna davčna stopnja 20 odstotkov.
Na Evropski komisiji pa so po besedah virov izračunali, da davek na dobiček podjetij v bruto domačem proizvodu (BDP) v članicah v povprečju predstavlja tri odstotke. Najnižji po besedah virov naj bi bil v Sloveniji, in sicer en odstotek, najvišji pa v Luksemburgu, skoraj osem odstotkov. V Nemčiji naj bi znašal 1,15 odstotka, v Franciji pa 2,44 odstotka BDP.
Slovenija Sarkozyjev predlog odločno zavrača
"Za Slovenijo je predlog, da tiste članice EU, ki imajo nižje davčne stopnje na dobiček pravnih oseb, ne bi bile upravičene do sredstev iz strukturnih skladov, nesprejemljiv. Za nove članice EU bi to namreč pomenilo, da bi bile v bistveno slabšem položaju kot dosedanje članice EU. Irska je denimo vrsto let imela precej nižjo davčno stopnjo od povprečja EU, vendar zaradi tega ni bila deležna tovrstnih sankcij," je pred zasedanjem povedal minister Mramor.