Svet ECB pričakovano brez posegov v obrestne mere

Svet ECB je od julija 2022 do lanskega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere, kar je bil rekordni niz zaostrovanja denarne politike.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako zdaj pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa je npr. pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Svet ECB je v izjavi po zasedanju zapisal, da najnovejše informacije na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Z izjemo učinka osnove, povezanega s ceno energentov, ki je ob koncu 2023 nekoliko zvišal letno inflacijo, se je trend upadanja osnovne inflacije po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike nadaljeval, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. Ker so ti zaostreni, po presoji sveta ECB zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije.

Svet ECB ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. Svet ECB vztraja tudi pri dikciji, da so osrednje obrestne mere na ravni, na kateri bodo, če jo bo svet ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami še naprej zagotavljal, "da bodo obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba".

O ustrezni ravni in trajanju omejevalne denarne politike se bo svet še naprej tudi odločal na podlagi vsakokratnih podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije ter intenzivnost prenosa denarne politike.

Če so ob koncu 2023 ob izrazitem umirjanju inflacije trgi začeli pričakovati zgodnejši preobrat v obrestni politiki in se je med vlagatelji začelo širiti ugibanje, da bi do prvih rezov lahko prišlo že zgodaj spomladi, so bili v zadnjih tednih trgi deležni več hladnih tušev.

Po eni strani zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnih novih težav v oskrbnih verigah grozijo vnovični inflacijski šoki, inflacija pa se je v zadnjem lanskem mesecu že tako ali tako malenkost zvišala, obenem pa so tudi vodilni predstavniki ECB jasno dali vedeti, da bo do posegov v obrestne mere prišlo šele, ko bodo v svetu centralne banke povsem prepričani, da se letna rast cen vzdržno približuje srednjeročnemu cilju dveh odstotkov.

Po zadnjih predvidevanjih bi lahko bili v ECB na presojo o ustreznosti znižanja obrestnih mer pripravljeni šele sredi leta oz. poleti, pa še to bo odvisno od aktualnih makroekonomskih podatkov. V to smer so šle tudi izjave predsednice ECB Christine Lagarde na nedavnem letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.

Lagarde je sicer novinarjem po seji povedala, da se bo po pričakovanjih sveta ECB inflacija v nadaljevanju leta dodatno umirjala, a je pri tem dogajanje na Bližnjem vzhodu tveganje za dvig rasti cen, tako v smislu učinka na cene energentov kot prek novih ozkih grl v dobavnih verigah zaradi napadov na trgovske ladje v Rdečem morju in s tem povezanih podražitev blaga.

Geopolitična tveganja, tako dogajanja na Bližnjem vzhodu kot ruska vojna v Ukrajini so po prepričanju sveta ECB prek negativnih učinkov na svetovno trgovino tudi največja nevarnost za gospodarsko dejavnost.

V luči trenutnih razmer in tveganj vlada po besedah Francozinje v svetu ECB "strinjanje", da je razprava o morebitnem znižanju obrestnih mer "preuranjena". "Postopek dezinflacije mora bolj napredovati, preden bomo lahko prepričani, da se rast cen približuje srednjemu cilju," je pojasnila.

Potem ko so se v Frankfurtu decembra lani odločili za pospešitev normalizacije bilance ECB po obsežnih odkupih vrednostnih papirjev v času gospodarske in dolžniške krize v evrskem območju ter nato še dodatno v času pandemije covida-19, dodatnih sprememb tokrat ni bilo tudi na tem področju.

Nacionalne centralne banke v območju z evrom so že julija lani prenehale reinvestirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP), ki ga je ECB sprožila v času nizke inflacije in povečane negotovosti po koncu evrske dolžniške krize, tako da se ta portfelj vrednostnih papirjev po navedbah sveta zmanjšuje "postopno in predvidljivo".

Za posebni program PEPP, sprejet v času pandemije, pa še naprej velja, da bodo nacionalne centralne banke zapadle glavnice v prvi polovici tega leta reinvestirale v celoti, v drugi polovici leta pa nameravajo portfelj v povprečju zmanjševati za 7,5 milijarde evrov na mesec. Ponovno investiranje v okviru programa namerava svet ECB končati ob koncu 2024.