Na sejmu so navzoča vsa najpomembnejša imena in blagovne znamke v industrijski elektroniki, telekomunikacijah, avdio in video elektroniki, komponentah ter proizvodni opremi. Sejem na 7.000 kvadratnih metrov razstavnih površin Gospodarskega razstavišča gosti skupaj 472 razstavljavcev iz 24-ih držav. V še večjem obsegu kot doslej je na ogled področje telekomunikacij. V hali A se tako predstavljajo vsi aktivni operaterji v telekomunikacijah, na ogled pa so tudi tehnološke rešitve v mobilni in fiksni telefoniji. Po dveletni odsotnosti se znova predstavlja tudi Radiotelevizija Slovenije s tehnološkimi in programskimi novostmi v svoji ponudbi. Poleg velikih tujih in domačih imen iz sveta elektronike so na sejmu številni domači proizvajalci predstavili tudi veliko novosti s širšega področja elektrotehnike. Za mnoge izmed izdelkov pomeni sejem prvo predstavitev na slovenskem trgu. Sejem Sodobna elektronika štejemo za starosto vseh sodobnih sejemskih prireditev v slovenski prestolnici. Prva prireditev sega v leto 1953, ko je bila na prehodu iz avgusta v september na ogled 1. mednarodna razstava radia, združena z zametki profesionalne elektronike. Pet let kasneje je program prerasel radijske okvire in v letu 1958 se je sejem preimenoval v Sodobno elektroniko. Njegov velik pomen za prostor, v katerem se predstavlja, je potrdila tudi Mednarodna zveza sejmov (UFI), ki ga je v letu 1976 sprejela v svoj koledar.
Sejem Sodobna elektronika tudi danes ostaja ena najpomembnejših slovenskih prireditev s področja elektronike in ohranja sloves regionalno pomembne prireditve, mednarodne tako po razstavljavcih kot tudi po obiskovalcih. Tradicionalno jo namreč obiskujejo poslovneži in strokovnjaki iz sosednjih držav in držav, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije. Pomembno je tudi to, da se ta tradicionalna prireditev tokrat predstavlja v delno že prenovljenih prostorih Gospodarskega razstavišča, kar je eno od zagotovil, da se bo bogata ljubljanska sejemska tradicija nadaljevala tudi v prihodnosti.
