Na tožilstvu so pregledali poročilo javnega podjetja Energetika in poročilo podjetja za revidiranje in poslovno svetovanje KPMG Slovenija o ekonomski upravičenosti nakupa SIB banke ter njegovega poteka: "Prikrivanje podatkov, insajderstvo, prekupčevanje na sivem trgu, negospodarno ravnanje s sredstvi javnega podjetja, oškodovanje podjetij, dovolj indicev, da se je končno zganilo tudi tožilstvo, od koder so danes sporočili, da bi bil lahko v primeru SIB banke podan sum kaznivega dejanja zlorabe položaja."
Tožilstvo je zahtevek z usmeritvami za policijsko delo že naslovilo na urad kriminalistične policije pri ljubljanski policijski upravi, so sporočili z urada generalne državne tožilke.
Tožilci so pregledali tudi gradivo v zvezi z nakupom večinskega deleža SIB banke s strani Energetike, ki ga je konec januarja na tožilstvo poslal svetniški klub SDS v ljubljanskem mestnem svetu. Pri tem pa je tožilstvo ocenilo, da ne gre za sume kaznivih dejanj, so še sporočili z omenjenega urada.
Skupščina SIB o dokapitalizaciji
Uprava in nadzorni svet predlagata povečanje osnovnega kapitala za 1,955 milijarde tolarjev na 4,733 milijarde tolarjev. To pa je vse manj verjetno, saj naj bi družbeniki na torkovi skupščini Holdinga Ljubljana, ki je prek javnega podjetja Energetika večinski lastnik SIB, kot po neuradnih navedbah pišejo današnji časniki, sklenili, da bodo glasovali proti dokapitalizaciji.
Dokapitalizacijo SIB bi po predlogu uprave banke v sklicu skupščine izvedli z izdajo 977.500 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo ene delnice 2000 tolarjev, ki je enaka tudi prodajni vrednosti ene delnice. Skupna nominalna vrednost izdaje novih delnic bi tako torej znašala 1,955 milijarde tolarjev in bi bila enaka emisijski vrednosti celotne izdaje.
Obstoječi delničarji bi imeli prednostno pravico do vpisa in vplačila novih delnic v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu banke pred njegovim povečanjem. Čas za to imajo do 1. aprila. Nevpisane in nevplačane delnice pa naj bi se po prvem krogu vpisovanja ponudile tistim delničarjem, ki so v prvem krogu opravili vpis in vplačilo delnic in ki imajo v drugem krogu dodatno pravico do vpisa in vplačila do v prvem krogu nevpisanih in nevplačanih delnic. To lahko upravičenci storijo do vključno 22. aprila, uprava SIB pa lahko iz utemeljenih razlogov v skladu s soglasjem nadzornega sveta podaljša ta rok, vendar najdlje do 30. aprila letos.
SIB naj bi lani po ugotovitvah nadzornega sveta zabeležila približno štiri milijarde tolarjev izgube, ljubljanska mestna občina pa je njena skoraj 78,9-odstotna lastnica prek javnega podjetja Energetika postala jeseni 2001. Generalni direktor holdinga in v.d. glavnega direktorja Energetike Marjan Rekar, ki je na torkovi skupščini holdinga podal predlog za sporazumno prekinitev delovnega razmerja s te funkcije, je nedavno kot najboljšo rešitev položaja v SIB predlagal odkup določenih terjatev banke s strani Energetike ali pa pripojitev SIB k nekemu večjemu sistemu. Za nakup SIB sta zanimanje takoj nato izrazili Abanka in Nova Ljubljanska banka, ki je oddala tudi nezavezujočo ponudbo.
Vendar pa kaže, da bo možnost prodaje padla v vodo, saj naj bi Energetika z njo iztržila premalo - za prevzem in dokapitalizacijo v SIB je vložila 3,5 milijarde tolarjev, ob morebitni prodaji pa naj bi dobila nekajkrat manj. Kot navaja časnik Dnevnik, bi morala Energetika kot javno podjetje pred prodajo banke objaviti javni razpis. Najbolj verjetna različica je tako ta, da naj bi SIB v nekaj mesecih prodali z mednarodnim razpisom, vmes pa bi morali najti domačo banko, ki bi jamčila za likvidnost SIB.
Kot je znano, je s predlogom uprave o dokapitalizaciji banke konec januarja soglašal nadzorni svet SIB, to pa naj bi zaradi velike izgube in kapitalske majhnosti banke zahtevala Banka Slovenije. Na novico so se takoj odzvale svetniške skupine v ljubljanskem mestnem svetu, predvsem opozicijske, ki so nakupu nasprotovale, in zahtevale sklic izredne seje mestnega sveta, na kateri naj bi obravnavali problematiko nakupa SIB zaradi nujnosti vprašanja dokapitalizacije SIB banke.
Medtem je nadzorni svet ljubljanskega holdinga ugotovil, da nima pristojnosti v zvezi z nadzorovanjem poslov v posameznem javnem podjetju, odgovornosti za nakup, ki naj bi ga po Rekarjevih ocenah preplačali več kot dvakrat, pa ni prevzel nihče. Na maratonski izredni seji ljubljanskega mestnega sveta so ustanovili komisijo za razjasnitev okoliščin nakupa banke, ki mora po končanem delu pripraviti poročilo. Ta ukrep se opoziciji ne zdi zadovoljiv. Mestni svet je na pristojne institucije (državno tožilstvo, agencijo za trg vrednostnih papirjev, računsko sodišče in urad za preprečevanje korupcije) naslovil tudi pričakovanje, da bodo obravnavali postopke v zvezi z nakupom SIB ter v najkrajšem času ustrezno ukrepali.
O SIB pa bodo na prihodnji redni seji DZ razpravljali tudi poslanci. Opravili bodo razpravo o odgovoru predsednika vlade Antona Ropa na vprašanje Andreja Bajuka (NSi) o vlogi vlade pri upravljanju javnega deleža v SIB.
