Na se je skupščini vse vrtelo okrog razrešnic. Nepodelitev razrešnice Klemenčiču in Petriču je neke vrste namig delničarjev sedanji upravi, naj preveri delo nekdanje uprave in ob odkritju nepravilnosti sproži primerne postopke. Kljub temu pa za zdaj ni ogrožena večmilijonska odpravnina Vlada Klemenčiča, saj ni nikjer predvideno, da bi jo zaradi nepodelitve razrešnice moral vrniti. In kaj o tem menijo v Novi ljubljanski banki, ki je 9. maja letos postala skoraj 80-odstotni delničar banke SIB?
"Osnovno stališče NLB je, da v preteklost pred 9. majem ne posegamo, ne ocenjujemo, minusi in plusi početja tedanje uprave so bili, vendar se mi od tega ograjujemo. Nas zanima le razvoj banke po 9. maju letos," je povedal Andrej Hazabent, član uprave NLB.
Nadzorni svet SIB je na današnji skupščini predlagal, da tudi sedanji predsednik uprave Tomaž Rogelj naj ne bi dobil razrešnice, vendar se delničarji s tem niso strinjali. Tako so mu podelili razrešnico oz. pozitivno mnenje o dosedanjem delu.
"Jaz razrešnico dojemam kot oceno celotnega dela preteklega leta, tako da v preteklem letu je bilo realiziranih kar nekaj nalog; od pozitivnega poslovanja v tekočem delu do izvajanja nekaterih sprememb. Kot celota sem pričakoval, da bo skupščina objektivno ocenila delo," je povedal Rogelj.
Ali bo Rogelj še naprej predsednik uprave ali bo Nova ljubljanska banka predlagala novega, za zdaj še ni znano. Kot pravi Rogelj, bo vse odvisno od rezultatov banke SIB.
Nekateri delničarji pa sedanji upravi očitajo, da ni naredila dovolj, da bi ugotovili, kdo v banki SIB je sklepal nezavarovane posle. Rogelj je pojasnil, da v banki o tem že poteka notranja revizija.
Izglasovali so tudi nov nadzorni svet, v katerem bo od sedanjih članov ostala le Nina Plavšak. Poleg tega so potrdili tudi spremembe statuta. Med drugim bo tako po novem le sedem članov nadzornega sveta in ne več devet.
Kot je znano, je pred NLB večinski, 78,78-odstotni delež v SIB obvladovalo javno podjetje Energetika. Ta je večinski delež v SIB kupila jeseni leta 2001, za delnice pa plačala skoraj tri milijarde tolarjev. Ob prodaji enakega deleža v SIB je v začetku maja zanj iztržila le dobrih 404 milijone tolarjev. Morebitne nepravilnost pri prodaji oziroma nakupu SIB proučujejo številne institucije in vlada, prav zaradi te afere pa bodo delničarji o razrešnici glasovali ločeno.
Soglašali pa so še z nekaterimi statutarnimi spremembami, ki jih je predlagal večinski lastnik. Potrdili so poročilo o poslovanju banke v lanskem letu, v katerem je SIB pridelala 3,5 milijarde tolarjev izgube, in za revizorja, ki bo revidiral letno poročilo banke za leto 2003, imenovali revizijsko družbo PricewaterhouseCoopers iz Ljubljane.
V NLB so po skupščini še navedli, da iščejo potencialnega kupca za SIB. "V tem primeru bi del poslov ostal v SIB, del pa bi skladno z dogovorom prenesli na NLB. Če potencialnega kupca ne bo, NLB načrtuje postopno integracijo SIB v sistem NLB," so zapisali v NLB in dodali, da je o podrobnostih zaenkrat še preuranjeno govoriti.
