'Če propade Primorje, bodo nastali veliki socialni stroški za državo'

Ker je Primorje edini preostali večji gradbinec v državi, ki je sposoben izvajati večje infrastrukturne projekte, v Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) banke pozivajo, naj v sodelovanju z državo reprogramirajo posojila ter zagotovijo obratna sredstva in garancije za nove posle, je dejal sekretar sindikata Oskar Komac.

Kot eno od možnosti sodelovanja države je navedel, da bi lahko Kapitalska družba (Kad) dokapitalizirala Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), ta pa bi nato dokapitalizirala Primorje. Država bi delež nato lahko prodala, saj Primorje po njegovi oceni dolgoročno potrebuje strateškega partnerja.

Glede sodelovanja bank v sindikatu izpostavljajo, da sredstva, ki jih banke po ugodni obrestni meri pridobivajo od Evropske centralne banke (ta je v drugi operaciji konec februarja bankam v evroobmočju odobrila skoraj 530 milijard evrov posojil, med njimi tudi slovenskim NLB, NKBM, Abanki in Gorenjski banki), ne pridejo v realno gospodarstvo. "Banke v Sloveniji očitno ne spremljajo gospodarstva," je dejal Komac.

"S politično voljo bi lahko rešili okoli 1100 delovnih mest"

Država bi morala spodbujati gradbeništvo, je poudaril predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Dušan Zelenjak in dodal, da bi se lahko s politično voljo rešilo okoli 1100 delovnih mest v skupini Primorje.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da je pred Slovenijo nekaj kakovostnih infrastrukturnih projektov, ki bi okrepili ne le gradbeništvo, ampak celotno gospodarstvo. Pri tem bi bilo treba bolje izkoristiti evropska sredstva, je dejal in ponovil, da država samo z varčevanjem ne bo prišla iz krize.

Stečaj bi prizadel 4000 ljudi

Delavci v Primorju so apatični, že skoraj leto dni tako delavci kot družba čutijo pomanjkanje finančnih sredstev, je dejal predsednik sindikata v Primorju Nikola Janev in dodal, da želijo končati agonijo. Zato je pozval banke in državo, da zagotovijo potrebna finančna sredstva. "Primorje ima dobre zaposlene ter dobre reference doma in v tujini. Ne bi radi pristali na plečih države. Smo sposobni delati in želimo delati. Nočemo biti socialni problemi," je dodal.

Ajdovski župan Marjan Poljšak je povedal, da bi stečaj Primorja v Ajdovščini neposredno in posredno prizadel tudi 4000 ljudi. Brezposelnost bi se s sedanjih od 12 do 13 odstotkov zvišala na več kot 20 odstotkov, je navedel. Poudaril je, da je treba biti optimističen in da bodo iskali rešitve, pri tem pa da veliko vlogo igra politika.

Žerjav: Država tega denarja nima

Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki (ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih), razlastitev sedanjih lastnikov Primorja ter sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni odločilo o vlogi Primorja za sodelovanje države, je pa minister Radovan Žerjav v tem tednu dejal, da država tega denarja nima in da v proračunu za takšen namen tudi ni predviden. Po njegovih besedah morajo banke oceniti, ali je mogoče podjetje rešiti. Minister je tudi povedal, da v okviru vlade intenzivno iščejo model, kako bi ta in podobne primere reševali, a ne v breme proračuna.

Da v proračunu ni predvidenih sredstev za reševanje Primorja je ponovil tudi finančni minister Janez Šušteršič in dodal, da vlada na današnji seji ni govorila o podpori Primorju.