S svojimi zahtevami so želeli radikalno znižati standard delavskih pravic in poseči v zakon o delovnih razmerjih, so se strinjali predstavniki štirih sindikalnih central. Poudarili so, da so se pripravljeni pogajati za novo kolektivno pogodbo, saj je sklenitev te potrebna. Vendar brez izsiljevanja, so dodali.
Slabši pogoji za zaposlene
Kot je pojasnil predsednik Pergama Dušan Rebolj, so delodajalci s svojimi predlogi predlagali odstopanja od zakona o delovnih razmerjih, saj so predlagali, da se v pogodbi določene zadeve urejajo drugače kot v zakonu in tako slabše za zaposlene. Hkrati se je pojavila bojazen, da se bo tako sprejeta odločitev uporabljala tudi pri panožnih kolektivnih pogodbah, na to pa sindikati niso bili pripravljeni pristati.
"Odpoved splošne kolektivne pogodbe sovpada z najavljenimi reformami, vse pa vodi v poslabšanje položaja zaposlenih," je dejal Rebolj in dodal, da delodajalcev očitno tudi socialni dialog kot takšen ne zanima.
Poudaril je, da sindikati niso odstopili od podpisa aneksa k splošni kolektivni pogodbi, kar delodajalci navajajo kot razlog za odpoved pogodbe. "Daleč od tega, da bi odstopili od aneksa. V celoti smo ga zavrnili in se o njem sploh nismo pogajali," je dejal.
Z aneksom bi določili, da je mogoče pogodbo odpovedati kadarkoli in ne kot sedaj do 30. septembra, sicer se avtomatično podaljša za eno leto. Hkrati bi določili, da pogodbe ne bi odpovedali do konca leta, s čimer bi po navedbah delodajalcev odpoved odložili za tri mesece in pogajanja privedli do konca.
Zahteve delodajalcev so bile radikalne
Po besedah predsednika KS 90 Borisa Mazalina so zahteve po zelo intenzivnih pogajanjih postavili ravno delodajalci, ob tem pa še zahtevo po podpisu aneksa k splošni kolektivni pogodbi. Prvotno so v KS 90 sicer razmišljali, da bi podpisali aneks, kasneje pa so postali previdnejši. Kot je pojasnil Mazalin, bi lahko podpis prejudiciral tudi odpoved panožnih kolektivnih pogodb, hkrati pa so bile zahteve delodajalcev tako radikalne, da se je postavljalo vprašanje, če bi pogajanja uspelo zaključiti do predvidenega roka.
Mazalin je poudaril, da so tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki se sicer že dve leti ne pogaja več o splošni kolektivni pogodbi, soodgovorni za usodo splošne kolektivne pogodbe, saj je sami nikoli niso odpovedali. "Odpoved je tudi poziv na odgovornost tistim, ki so to pogodbo pustili v nemar," je dejal. So pa v KS 90 prepričani, da bo z odpovedjo pogodbe s strani delodajalcev znova zaživel dialog med sindikati.
Od vseh sindikalnih central je aneks in pismo o dobrih namerah v ponedeljek parafirala le KNSS Neodvisnost. Kot je pojasnil predsednik sindikata Drago Lombar, so v organizaciji prepričani, da je splošna kolektivna pogodba potrebna, hkrati pa so ugotovili, da pogajanja ne dajejo nobenega rezultata. "Kot se spreminjajo predlagane reforme, se spreminjajo stališča delodajalcev," je dejal Lombar in dodal, da se pogajanja morajo nadaljevati, me smejo pa biti ultimativna.
"Rok za zaključek pogajanj je do novega leta oz. najkasneje do konca januarja, v nasprotnem primeru, se bodo končala. Kakšni bodo zaključki, pa ne moremo povedati," je stališče KNSS Neodvisnost povzel Lombar. "Smo za kolektivno pogodbo in za pogajanja, vendar brez izsiljevanja," je dodal.
Lombar je prepričan, da je čimprejšnji podpis nove splošne kolektivne pogodbe predvsem v interesu delodajalcev. Nekatere panožne pogodbe so že odpovedane, če se odpove še splošna kolektivna pogodba, bodo lahko posamezni podjetniki v teh panogah zahtevali pogajanja brez omejitev in stavke bodo na dnevnem redu, je pojasnil Lombar.
Splošna kolektivna pogodba bo po odpovedi veljala do konca leta, njene določbe pa se bodo nato uporabljale še nadaljnjih šest mesecev. Predstavniki sindikalnih central so ob tem opozorili, da je na splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo neposredno vezanih od 40.000 do 70.000 zaposlenih, posredno pa še večje število.
V nekaterih manj donosnih panogah namreč splošna kolektivna pogodba predstavlja osnovo za panožne pogodbe, tako da lahko odpoved splošne pogodbe vpliva tudi na te. V tem primeru pa se število zaposlenih, ki bi jih odpoved lahko prizadela, po besedah predsednika zveze sindikatov Alternativa Romana Jakliča povzpne celo do 200.000. Rebolj je ob tem pojasnil, da njihovih članov odpoved ne bo prizadela, saj imajo v vseh dejavnostih, ki jih zastopajo, sklenjene panožne kolektivne pogodbe.
