Vlada takšne pozive sicer zavrača, češ da je proračunski presežek dovolj dobro zagotovilo za takšne primere. Švedska sindikalna konfederacija se zavzema, da bi vlada v omenjeni sklad namenila sredstva v vrednosti treh ali štirih odstotkov državnega bruto domačega proizvoda (BDP).
Sredstva bi v primeru hude recesije porabila za zniževanje cene delovne sile prek zmanjševanja davkov na plače. Sindikalna konfederacija pravi, da bi tako politiki, ki se zavzemajo za uvedbo evra, dokazali, da socialno zaščito in zaposlovanje jemljejo resno.
Gre za izredno občutljivo zadevo, saj vlada za uvedbo evra nujno potrebuje podporo sindikatov. Na Švedskem je namreč več kot 80 odstotkov zaposlenih včlanjenih v sindikate. Podpora uvedbi evra, o čemer se bodo Švedi na referendumu izrekali morda že prihodnje leto, je v tej skandinavski članici Evropske unije v minulem obdobju sicer močno narasla - zagovorniki skupne valute so močnejši od nasprotnikov. Javnomnenjske raziskave so februarja pokazale 47-odstotno naklonjenost in 34-odstotno nasprotovanje evru.
Poleg Švedske od članic EU evra nista uvedli še Velika Britanija in Danska.
