Gospodarstvo

Širitev nuklearke?

Ljubljana, 05. 02. 2007 17.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Minister za gospodarstvo, ki je predstavil načrte za prihodnje delo ministrstva, razmišlja o razširitvi jedrske elektrarne.

Andrej Vizjak
Andrej Vizjak FOTO: Dare Čekeliš

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob predstavitvi načrtov za prihodnje delo spregovoril o možnostih za razširitev jedrske elektrarne Krško. Za to se bo treba odločiti, če Slovenija ne bo našla drugih obnovljivih trajnostnih virov električne energije, je prepričan.

Moramo vedeti, da ima obstoječa nuklearka omejeno življenjsko dobo. Da ima tudi pomemben proizvajalec bazne oz. pasovne energije, to je termoelektrarna Šoštanj z rudnikom omejeno življenjsko dobo zaradi omejenih količin premoga v Velenju. In če gledamo dolgoročno, za desetletja in desetletja naprej, si ne znam predstavljati Slovenije z današnjim vedenjem o tehnologiji, poznavanjem drugih možnosti, brez uporabe jedrske energije. Andrej Vizjak

Ta možnost je vlada zapisala tudi v svoj nacionalni razvojni program. "Drugi blok je naveden v resoluciji kot opcija, in sicer pod pogojem, da se z ostalimi inštrumenti, inštrumenti učinkovite rabe in implementacije drugih obnovljivih trajnostnih virov električne energije ne bo mogoče dolgoročno zagotoviti potreb Slovenije po električni energiji," je dejal.

Dodal je, da v Sloveniji že danes primanjkuje 500 megavatov inštalirane moči. "Čez nekaj let, manj kot deset let, nam bo primanjkovalo ob tem naraščanju porabe približno 1000 megavatov inštalirane moči," je opozoril.

Težavo bi lahko rešili z izgradnjo drugega bloka nuklearke, meni Vizjak. Vendar pa bi morala vlada najprej poiskati lokacijo za radioaktivne odpadke, v sedanjem skladišču prostora že primanjkuje. Po Vizjakovih besedah sta trenutno v igri dve lokaciji, ena tik ob elektrarni v občini Krško in druga v občini Brežice. "Lokacija mora biti odobrena do konca leta 2008 in skladišče za odpadke zgrajeno do 2013. Upam, da bomo z vsemi temi prizadevanji uspeli," je dejal Vizjak.

Slovenija bo potrebovala vedno več električne energije, opozarja minister Vizjak
Slovenija bo potrebovala vedno več električne energije, opozarja minister Vizjak FOTO: POP TV

Njegovi načrti pa so naleteli na neodobravanje nevladnih organizacij, ki opozarjajo, da je jedrska energija draga in nevarna. Njihovi predstavniki so prepričani, da je treba z energijo ravnati bolj učinkovito, velike možnosti pa vidijo tudi v izrabi biomase in sončne energije.

4200 novih delovnih mest

Minister Vizjak je sicer predstavil tudi dosežke prve polovice mandata in prihodnje načrte svojega resorja. Med najpomembnejše dosežke šteje posodobitev razvojne politike.

Multiplikativni učinki spodbud za tuje neposredne naložbe, izgradnjo turistične infrastrukture in krepitve konkurenčnosti in podjetništva se povečujejo, je dejal Vizjak. Ti ukrepi so leta 2003 ustvarili 300 delovnih mest, leta 2005 okoli 900, lani pa že 4200 delovnih mest, je pojasnil.

Ljubljana - Tokio

Bodo letala z Brnika kmalu letela v Tokio?
Bodo letala z Brnika kmalu letela v Tokio? FOTO: Dare Čekeliš

V prihodnje je večina nalog ministrstva poleg nadaljevanja privatizacije tesno povezanih s črpanjem sredstev nove finančne perspektive. Tam naj bi dobili tudi denar za vlaganje v turistično infrastrukturo. Vizjak stavi na krepitev letalskih povezav. "Ni si moč predstavljati razvoja slovenskega turizma brez učinkovite povezave Slovenije prek letalskih linij z Evropo in svetom," je dejal in izrazil upanje po skorajšnji povezavi med Ljubljano in Tokiom.

Denarja je dovolj

Država ima menda dovolj sredstev za vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, koliko, minister ni želel povedati. Je pa razložil, da ima v ta namen rezervirane delnice družbe Telekom Slovenije, ki jih bo prodala na borzi. Vsem upravičencem naj bi sredstva povrnili do konca leta.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (36)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User182550
07. 02. 2007 14.17
Gnilobe slovenske,vi,ki podpirate Jedrske,vam onkološki nesme pobegnt in vam nebo.To je sam rak,crkava folk ko za stavo v Krškem,Celuloze ni več,kaj je potem vzrok a budale budalaste...
User104997
07. 02. 2007 03.53
V debati je izostalo glavno. Pravzaprav dve stvari: elektrika in toplota. Za elektriko je Vizjak omenil 500 MW moči takoj, nato 1000 MW. Elektrika ima svojo dogovorjeno kvaliteto. Zdaj pa povejte s katerimi drugimi viri naj to moč in kvaliteto (neprekinjena dobava, napetost, frekvenca, zanesljivost..) v Sloveniji zagotovimo? Brez iluzij o nekem vetru (tud toplote ne da), soncu, biomasi, MHE...Gre za resno elektriko, ne kr neki. A veste kaj to pomen 500 MW, ki je 24 ur na razpolago? Za veter preberte http://vetrnice.ilbis.com/ Še najbliži je šparanje. Zadnjič je en ocenil, če zmanjšamo potratnost pri elektriki na nivo Nemčije, se lohka odpovemo Šoštanju al pa novi nuklearki. No, jest mu čist ne verjamem, ampak smer je prava. V tem političnem boju za energijo (plin, nafta) je, žal, nuklearka ena zelo dobra in ziher zadeva za Slovenijo. Tud uvoz bi bil lahko, ker smo na križišču daljnovodov. Pomen, de ne smemo met mrka, kar nam morjo tud drugi omogočit.
User183026
07. 02. 2007 02.24
@pomi: zaradi boljše obveščenosti javnosti si bom spet dovolil, da te popravim. Kot o povdarili tudi drugi pred mano, fuzijski reaktor tipa D-T, ki ga omenjaš, je le en izmed različnih prototipov. Poleg njega se delajo poskusi tudi z reaktorji tipa D-D, pri katerih nevarnega tricija sploh ni (devterij reagira sam s seboj). Še nabolj obetavni pa so prototipi "aneutronskega fuzijskega reaktorja, zasnovanega na proton-boron reakciji. Tudi za "vžig" fuzije ni več nuja fisijska eksplozija - uspešno so preizkušeni drugi načini, denimo posebni laserji ali celo posebne baterije (litijev tantalat)... In ja, večino devterija oz vodikovih izotopov, potrebnih za fuzijo, bomo verjetno dobivali kar iz vode. In za razliko od fisijskega, bo fuzijski reaktor (ko bo razvoj napredoval, sedaj so praktično na začetkih) lahko tudi manjših dimenzij ("hišni", "avtomobilski", "letalski") in kar je najbolj pomembno, nesreča ne bo pomenila okoljske katastrofe,aj je plazma, čeprav vroča, razmeroma redka - reakcija pa se takoj sama ustavi (ni verižne reakcije ipd.)
User165657
06. 02. 2007 20.13
To je res, kar je napisal Robert... Pa tudi osebje v JEK je vrhunsko usposobljeno. V Černobilu je počilo zaradi celega kupa nepravilnosti - in predvsem zasnove reaktorja. Mi je pa inženir, ki je sodeloval pri projektiranju povedal še eno zanimivost: baje je pod JEK luknja, v katero bi lahko zrušili reaktor, lče bi iz kakršnega koli razloga zagorel... Pomislili so torej praktično na vse scenarije....
makajjezvami
06. 02. 2007 18.42
jah najprej bomo pokurli nafto in premog, nato uran, nato litij, devterji ter še kak drug fuzijski element in na koncu bomo res pristali le pri vetru, vodi in soncu (če bomo še obstajali)
Azgard
06. 02. 2007 18.02
Če še kod dvomi da so jedrske elektrarne nevarne naj povem tole. obstajata dva tipa jedrskih elektrarn. Prvi je ruski, ki je bil uporablen v Černobilu, pri tem se reakcija sama odsebe povečuje in se jo vzdržuje s stalnim zavirnajem, torej če se zgubi nadzor se reakcija sama večain nato explozija. Medtem ko se v Ameriško/Evropskem tipu JE reakcija sama od sebe upočasnuje in jo je treba stalno povečevati. Torej res ni kake nevarnosti da bi reakcija narasla brez nadzora. Poleg tega je direktor Černobila bil en kreten, ki je za bolši izkoristek dal odstraniti mehanizem, ki bi avtomatično ustavil reakcijo. Torej se kaj takega res ne more več zgoditi razen če teroristi zavzamejo objekt.
User2757
06. 02. 2007 14.34
Pomi, fuzija lahko poteka tudi brez tritija, v tem primeru je produkt reakcije jedro helija 3 (in ne helija 4) plus nevtron. Sicer je ta varianta malo težja in da malo manj energije. Je pa eden izmed ciljev projekta ITER tudi učinkovito pridobivanje tritija brez okoljskuh posledic.
User104180
06. 02. 2007 14.31
Mkoc spet ni res. Gorivo sta devterij -2H in tritij - 3H, izotopa vodika. Devterij je stabilen izotop in ga je v majhnih količinah v vodi. Tritij pa je radioaktiven in ga je potrebno pridobiti umetno npr v jedrskem reaktorju. Vse skupaj ni tako nedolžno, kot natočiš liter vode in se greješ.
User165657
06. 02. 2007 14.14
Vegos: sem malo pogooglal... Res je veliko argumentov proti vetrnim elektrarnam na Krasu... Sploh za nevarnost izteka velike količine hladilnega olja nisem vedel.
User2757
06. 02. 2007 13.29
mkoc, bo držalo. Netman, žal (moram priznat) nimam podatka, ki bi govoril o obsegu projekta vetrnih elektrarn pri nas - pomembna stvar...
User183026
06. 02. 2007 13.27
@pomi: le replika, gorivo v fuzijskem reaktorju je vodik, ki ga je najlažje pridobivati iz vode s pomočjo elektrolize (vložena energije je neprimerno manjša kot končni output fuzije). Lahko pa je seveda vodik tudi iz kakšnega drugega vira. Sevanje sicer je, a je v primerjavi s toploto zanemarljivo (ker bo že toplotna izolacija, karkoli bo, mogla biti tako zajetna, da bo ščitila tudi pred sevanjem)... Nisem sicer imel namen vsega tega razlagat, ker je šlo za dokaj laično razlago.
User102857
06. 02. 2007 13.27
Podpiram idejo razširitve. Pravzaprav bi bilo bolje če bi imeli vsaj tri nuklearke.
User165657
06. 02. 2007 13.21
Vagos: hvala za razlago. Sem pa videl takšne elektrarne v Nemčiji in ker so na ravnini, kjer itak raste samo trava, erozija sigurno ni problem. Pa tudi pri nas bi jih postavili na vrh grebena - spet ni problem erozija. Noben človeški poseg v naravo ni popolnoma brez posledic. Vseeno pa sem zagovornik jedrske in energije vetrnih elektrarn, ker je škoda mnogo manjša, kot npr. zaradi termo ali hidro načina pridobivanja elektrike.
User2757
06. 02. 2007 13.17
Prvič, Vegos in ne Vagos, in drugič, če trdiš, da govorim napačne trditve, si dolžan to obrazložiti, ne pa da se delaš norca s takimi provokacijami.
User104180
06. 02. 2007 13.12
Vagos, čisto nobena trditev ni resnična.
User2757
06. 02. 2007 12.46
Na tak način da predstavljajo 'kritje' za recimo male glodalce, in ko se poveča populacija le-teh, seveda priletijo ptice roparice, ki veselo letijo med vetrnice...pa to ni tako hudo, tu gre res za precej senzacionalizma. AMPAK, glavni problem je, da so vetrne elektrarne relativno šibke, zato rabiš ogromno vetrnic za kolikor toliko dobro proizvodnjo energije. In če izsekaš in sčistiš tako velike površine, imaš erozije toliko da glava boli.
User165657
06. 02. 2007 12.42
Vegos: še zmeraj nisi razložil, na kak način vetrne elektrarne škodijo okolju... Sicer pa so varnostni ukrepi v JEK tako zelo dobri, da je verjetnost nesreče zanemarljiva. In dejansko dobimo na račun minimalnega onesnaževanja 676 MW moči.
vodka-don
06. 02. 2007 11.00
ce ze dela JE pol je sigurn bols da se je nadgradi oziroma razser,tko bodo se bol napredni sistemi upravljanja instalerani, itak ste pa vsi glasni zdele ka mate elektriko, ce pa hocte tolk alternative pol pa cel krsko naj se usede na kolo z dinamo pa poganjat na polno ne
User2757
06. 02. 2007 10.48
Mkoc, vsekakor HE in vetrne bolj vplivajo na okolje, kot jedrska elektrarna, ki obratuje po predpisih.
User104180
06. 02. 2007 10.47
Gorivo v fuzijskih reaktorjih seveda ni čista voda. Brez sevanja pa tudi ne gre. Glede zdravja v Krškem bi se bolj zasekiral nad klorom iz celuloze. Sicer pa je menda že zaprta.