Gospodarstvo

Škodo je treba preprečiti

Ljubljana, 25. 07. 2007 15.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Država bi morala bolj poskrbeti za preprečevanje nastanka škode zaradi suše v kmetijstvu, opozarja računsko sodišče.

Škoda, ki jo je povzročila suša v kmetijstvu v obdobju od 2000 do 2006, znaša 247 milijonov evrov
Škoda, ki jo je povzročila suša v kmetijstvu v obdobju od 2000 do 2006, znaša 247 milijonov evrov FOTO: POP TV

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu ocenilo, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen in da sistem odprave posledic suše še vedno vsebuje pomanjkljivosti. Sodišče je zato kmetijskemu ministrstvu naložilo pripravo odzivnega poročila, v poročilu pa dalo tudi vrsto priporočil, ki se nanašajo predvsem na aktivnosti za zmanjšanje škode in proračunskih sredstev.

Računsko sodišče je po Veselovih besedah revidiralo tudi sistem ocenjevanja škode. Ugotovilo je niz elementov, ki bi lahko potrdili, da je šlo pri tem za netransparentno porabo proračunskih sredstev. "Sistem ocenjevanja škode, kot je postavljen, bi lahko označili kot problematičnega z vidika transparentnosti. V tem primeru bi lahko iskali tudi nekaj odgovornosti pri tistih, ki ocenjujejo škodo," pravi Vesel.

Sodišče je revidiralo delovanje ministrstev za kmetijstvo in za okolje ter nekaterih drugih institucijah v sušnih obdobjih v času od leta 2000 do sredine leta 2006. Kmetijsko ministrstvo mora odzivno poročilo, v katerem bo navedlo in opisalo aktivnosti in ukrepe za jasnejšo opredelitev nalog pri preprečevanju posledic suše v kmetijstvu ter za pregledno izkazovanje financiranja ukrepov tako na področju preprečevanja kot odprave posledic suše, predložiti v 90 dneh.

Kar 23 priporočil

Po Veselovih besedah se slabosti preprečevanja posledic suše kažejo tudi v tem, da kmetijsko ministrstvo nima podatkov o točnih zneskih proračunskih sredstev, porabljenih za izvedbo posameznega preventivnega ukrepa
Po Veselovih besedah se slabosti preprečevanja posledic suše kažejo tudi v tem, da kmetijsko ministrstvo nima podatkov o točnih zneskih proračunskih sredstev, porabljenih za izvedbo posameznega preventivnega ukrepa FOTO: POP TV

Predvsem pa se je sodišče, kot je na današnji novinarski konferenci dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel, v poročilu osredotočilo na priporočila. "Ministrstvoma za kmetijstvo in za okolje podajamo 23 različnih priporočil, med katerimi velja omeniti definiranje smiselnih preventivnih ukrepov, vzpostavitev sistema, po katerem bodo veliki namakalni sistemi primerno vzdrževani za delovanje, ter enotno ocenjevanje škode in preverjanja podatkov," je povedal Vesel.

Za preventivo le malo več kot 3 mio evrov

Državo je odprava posledic omenjene škode stala 86 milijonov evrov oz. dobrih 34 odstotkov celotne ocenjene škode
Državo je odprava posledic omenjene škode stala 86 milijonov evrov oz. dobrih 34 odstotkov celotne ocenjene škode FOTO: POP TV

Po besedah vrhovnega državnega revizorja Miroslava Kranjca je sodišče v okviru revizije ugotavljajo državne stroške v obdobju 2000-2006, povezane s sušo. Ocenjena škoda, ki jo je povzročila suša v kmetijstvu, znaša 247 milijonov evrov, medtem ko je odprava posledic omenjene škode državo stala 86 milijonov evrov oz. dobrih 34 odstotkov celotne ocenjene škode. Država pa je za preventivne ukrepe namenila le dobre tri milijone evrov.

Sodišče je ocenilo, da je tako razmerje med sredstvi za odpravo posledic in za preventivne ukrepe izrazito neustrezno, je povedal Kranjc. Po mnenju sodišča bi zato država morala iskati bolj primerno in učinkovito kombinacijo ukrepov, njihovo težišče pa prenesti od odprave posledic na preprečevanje nastanka škode.

Sistem preprečevanja ni vzpostavljen

Sodišče meni, da je področje preprečevanja posledic suše v kmetijstvu neurejeno predvsem zato, ker pristojnosti posameznih organov niso jasno določene, ker ministrstvo ni izdelalo strategije in programa ter letnih načrtov varstva pred sušo v kmetijstvu, ker ni določilo programskih in izvedbenih ciljev v zvezi s preprečevanjem posledic suše in ker ni krovnega predpisa, ki bi urejal možne preventivne ukrepe.

Računsko sodišče ocenjuje, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen. Kmetijsko ministrstvo je od vsaj 12 ukrepov, ki jih predvideva teorija in jih izvajajo nekatere države, izvajalo le tri: izvajalo gradnjo namakalnih sistemov, spodbujalo ohranjanje kolobarja ter ozaveščalo kmete glede primernosti gojenja posameznih kultur. Nobeden od treh omenjenih ukrepov pa se ne izvaja z namenom preprečevanja nastanka posledic suše, temveč z namenom pospeševanja pridelave.

Ob tem pa so stroški odprave posledic suše visoki. Kot je navedel Kranjc, so v obravnavanem obdobju stroški za izplačilo državnih pomoči po konzervativnih ocenah znašali 20,5 milijarde tolarjev, za znižanje katastrskega dohodka na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je namenjenih 1,6 milijarde tolarjev, za zmanjšanje oz. odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2,2 milijarde tolarjev, za zmanjšanje oz. odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov pol milijarde evrov, medtem ko cilj zavarovanja škode pred nevarnostjo suše sploh ni izveden.

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ekolog
26. 07. 2007 20.55
Mestjanari zabiti pač mislijo da hrana raste v trgovinah........ Naj le pride lakota, jaz bom na mojih 20 ha samooklicane biokmetije (nimam je namreč zaradi subvencije pač pa zaradi sebe ter ohranjanja vsaj nekega nezastrupljenega območja v moji okolici) že pridelal toliko da bom preživel in takrat pa le uvažajte, ko polaki za sebe ne bodo imeli zadosti, ne da bi še nas sabo hranili. Žal postajate vsi tak kapitalistično nabiti da gledate samo ravno in samo na jutri, kaj bo pa pol pa vas ne briga. In zato postaja svet puščava poleti in močvara pozimi, ker vsaki samo gleda kaj se splača in ne kaj je smiselno. Da majo kmeti potuho? potuho imajo v evropi cigani, musliji, črni, žuti itd, ko se vsem smilijo, a kmeta svojega človeka pa bi vi kar uničili, ker prejme kakih 100000 SIT subvencije, medtem ko en niger v azili toti gnar mesečno za čike zapravi. Rajši te zadeve rešujte ne pa tisti drobiž ko ga razdelijo med kmeteke...
neo81@email.si
26. 07. 2007 19.47
dzuko: bolj se z tabo nebi mogel strinjati! mislim...če zadnjih 10 let ni bilo pravega pridelka recimo koruze, pol je**ga da ga tudi enajsto leto ne bo. Tako, kot kmetijstvu predstavlja rizik vremenski pogoji in se naj bi temu prilagajali, predstavljajo vsaki drgi panogi rizik drugi faktorji. Mislim, da je odgovor v šolanju kmetov, ne pa potuhi!
ekolog
26. 07. 2007 12.37
Ja še hrano bazirajte na uvozu da bomo ja odvisni od drugih na vseh področjih. To ste sami ekonomisti, ki gledate samo to kje se kaj splača, pa kje bi koga okol prinesli.
krenen
26. 07. 2007 11.15
..centa sem mislil... ;)
krenen
26. 07. 2007 11.14
Mislim, da bi nas manj stalo, če bi hrano uvažali iz tam, kjer ni "suše"..kmetje pa nej se začnejo s čim drugim ukvarjat..k frizerka nima strank, ji država nč ne plača razlike, ki bi jo imela če bi imela poln salon..tudi meni pada efektivnost storitev, ki so zaradi konkurence zmeri bolj neprofitne, pa tud tolarja ne dobim od nikogar...
ekolog
26. 07. 2007 06.06
Oprosti, ampak namakalni sistem ni reševanje suše, ampak samo omogoči da kljub suši nekaj pridelaš. Naredimo že enkrat nekaj trajnega ne pa samo iz gnes na jutri.... Pa glede na to da kmete vseposod okrog prenašajo pri odkupnih cenah in jih j*** z uvozom je prav da če se le da kdaj pa kdaj kje gdo državo nategne, da dobi vsaj nekaj plačano!
Prvo Bore
25. 07. 2007 20.49
hinko.murovec prav si napisal ! Določeni kmetje so že postali graščaki.
hinko.murovec@siol.net
25. 07. 2007 20.36
Država bi že zdavnaj lahko uredila enostavno pot do pridobitve dovoljenja za ureditev namakalnih sistemov, tako mora kmet imeti gradbeno dovoljenje, če hoče na svoji zemlji v neki naravni luknji urediti zbirališče deževnice na podlagi iz folije. Zaradi takih idiotizmov vladnih birokratskih tepcev se iz leta v leto ponavljajo težave, katerim bi se dalo v veliki meri izogniti. Drugo pri plačilih škode je nekaj kar me preseneča. Za pridobitev pravice do povračila škode ni nobenega pogoja , ki bi določal , da ima do povračila pravico tisti, ki ima vsaj minimalno zavarovan pridelek. To bi bilo pošteno. Končno ni lepšega kot nekaj vsejati in prosit Boga, da pošlje točo in potem pokasirat brez dodatnega dela več odškodnine kot bi dobil ob redni prodaji. To plačujemo vsi , prefrigani kmetje se pa lepo hehlajo cepcem v mestih. Ni nujnoda si tudi neumen , če si kmet. LP
ekolog
25. 07. 2007 18.06
Res da sem prebral samo naslov, ampak dragi ekonomisti - kako boš preprečil sušo!!!! Popolnoma nič ne naredite da bi se znižal izpust toplogrednih plinov, ker gledate samo na po drugi strani pa bi radi da ne bi bilo suše. Žal ali eno ali drugo, oboje pač ne gre.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.