Skrbi, da bodo razmere Teš v zaustavitev prisilile že leta 2024, vse večje

V Sloveniji pravičen prehod iz premoga oz. kontroliran izstop lovimo za rep, tako kot Bolgarija, je v spletni razpravi na temo energetskega prehoda savinjsko-šaleške regije dejal generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc.

Ekonomska situacija bo v savinjsko-šaleški regiji zaradi cene kuponov ogljikovega dioksida Termoelektrarno Šoštanj (Teš) prisilila k temu, da se bo zaustavila bistveno prej kot leta 2033, 2038 ali 2042, ki so letnice, ki so v strategiji vključene v različnih scenarijih. "Po moje se prepiramo okoli oslove sence, ali bi zaprli Teš leta 2033 ali 2038, ker ga bodo razmere na trgu prisilile, da se bo zaprl, optimistično rečeno, leta 2029, pa me zelo skrbi, da bo to že leta 2024," je dejal Šolinc.

Po njegovih besedah se za nazaj ne da nič spremeniti. "Cene kuponov so takšne, kot so, mi kot ministrstvo se trudimo z različnimi mehanizmi na eni strani zapirati Teš, na drugi strani pa do takrat, ko bo sploh obratoval, mu sploh pomagati, da bo lahko obratoval," je dejal Šolinc, ki je bil kritičen tudi do vpletenih v dogajanje, saj meni, da če bi "se vsak ukvarjal s tistim, za kar je pristojen", bi po njegovih besedah veliko lažje našli kakšen kompromis in zagotovili to, da bi bil prehod, kolikor je sploh še možno v tem kratkem času, res pravičen.

V društvu za sonaraven razvoj Fokus pa opozarjajo, da na predčasno zaprtje nakazuje tudi finančni vidik poslovanja Teš v naslednjem desetletju. Upoštevajoč pospešeno rast cen električne energije in emisijskih kuponov bodo skupne izgube Teša do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov, nakazuje neodvisna analiza, ki so jo pripravili v organizaciji EMBER.

Finančno poslovanje Teša je v zadnjih letih namreč negativno. Leta 2019 je pridelal skoraj 20 milijonov evrov čiste izgube, leto prej pa kar 58 milijonov evrov čiste izgube. Prav tako je negativen tudi čisti poslovni izid Premogovnika Velenje, ki je leta 2019 znašal 6,5 milijona evrov izgube, leta 2018 pa 3,8 milijone evrov izgube. 

"Takšne rdeče številke je pričakovati tudi v prihodnjih letih, s tem, da je zelo verjetno, da se bo ob trenutnih trendih finančna situacija Teša samo še zaostrovala," opozarjajo v Fokusu, kjer dodajajo, da cene emisijskih kuponov (50 evrov/tono CO2) že danes za 23 evrov presegajo napovedi za leto 2030 iz Šestega noveliranega investicijskega programa za TEŠ 6 (NIP6) iz leta 2015.