Nižji prihodek je po besedah Dejana Paravana besedah posledica manjše intenzitete trgovanja, med drugim tudi zato, ker so bili trgi regulirani. Na rezultat so najbolj vplivale razmeroma visoke cene elektrike v začetku leta, ko je bilo še čutiti vpliv energetske krize, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor skupine Paravan.
Pozitivno je na poslovanje skupine, v kateri so slovenska polovica Nuklearne elektrarne Krško (Nek), Savske elektrarne Ljubljana, Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) in Termoelektrarna Brestanica (TEB), vplivala tudi dobra hidrologija, ki je omogočila 70 odstotkov večjo proizvodnjo v HE kot leto prej.
Skupina je proizvedla skupno 3433 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je 28 odstotkov porabe v Sloveniji. Od tega je bilo v Neku proizvedene 77 odstotkov, v HE 22 odstotkov in v sončnih elektrarnah en odstotek elektrike. Plinska TEB, ki je namenjena rezervi, komercialno ni obratovala.
Skupina je priključila za devet MW lastnih sončnih elektrarn, od tega je glavni del sončna elektrarna družbe HESS ob HE Brežice moči šest MW. Postavili so tudi za 63 MW sončnih elektrarn, v katere so investirali odjemalci, od tega 38 MW malih sončnih elektrarn pri gospodinjskih odjemalcih in 25 MW srednjih sončnih elektrarn, ki so predvsem namenjene podjetjem.
Leto sta med drugim zaznamovala nenadejana ustavitev in izredni remont Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Remont je trajal 43 dni, kar je najdaljša nenadejana zaustavitev Neka doslej, je pa razmeroma malo glede na podobne dogodke v drugih elektrarnah. Tudi odziv vseh deležnikov, od zaposlenih v elektrarni do zunanjih sodelavcev in dobaviteljev do regulatorja, je bil zelo dober, je ocenil Paravan. Remont je Nek stal 49,6 milijona evrov.
V avgustovski ujmi so po Paravanovih besedah dobro obvladovali razmere v HE na Savi. Na območjih, kjer so HE, do razlivanj ni prišlo, je pa reka poplavila na območju, kjer je predvidena HE Mokrice, je dejal.
Kaj pa prihodnost?
Poslovanje skupine, ki je imela lani 48,7-odstotni tržni delež pri oskrbi gospodinjstev z elektriko, je zaznamovala tudi državna regulacija cen elektrike, in sicer je po ocenah za ta namen dala 195,1 milijona evrov. Pri poslovnih odjemalcih je imela skupina 17,6-odstotni tržni delež. V letu 2024 pričakuje umirjanje cen energentov na veleprodajnem trgu in posledično umirjanje cen električne energije. Vsi segmenti odjemalcev naj bi imeli letos približno enake cene kot lani. Za leto 2025 pričakuje, da regulacija cen elektrike za gospodinjstva ne bo več potrebna.
Ob napovedanem izplačilu dividende državi, ki je edini lastnik krovne družbe Gen energija, v višini 100 milijonov evrov predvidevajo, da bodo odgovorno pripomogli k obnovi Slovenije po lanskih katastrofalnih poplavah. Skupina je že decembra lani v poseben sklad, ki ga je ustanovila vlada za obnovo po poplavah, namenila en milijon evrov, še za okoli 300.000 evrov je bilo drugih donacij.
Glede projekta drugega bloka nuklearke (Jek 2), katerega investitor je Gen energija, je Paravan povedal, da bo predvidoma aprila zaključena seizmična študija lokacije, kar bodo lahko potencialni dobavitelji upoštevali pri svojih ponudbah, maja pa študija o priklopu Jeka 2 do moči 2400 MW na elektroenergetski sistem.
Predvidoma junija bo na ministrstvi za naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo oddana vloga za državni prostorski načrt, nato bo med drugim stekel postopek umeščanja v prostor s presojo vplivov na okolje in drugimi analizami.
Hkrati pripravljajo predloge poslovnih modelov z obvladovanjem tveganj in finančno konstrukcijo ter sodelujejo z vsemi tremi potencialnimi dobavitelji in začenjajo t. i. selekcijski postopek za izbiro dobaviteljev.
Glede referenduma je Paravan dejal, da je njihova naloga zagotoviti vse ustrezne podatke in skrbeti za čim bolj objektivno, argumentirano debato. Veseli ga, da je predsednik vlade za prihodnji teden sklical sestanek razširjenega političnega vrha na temo referenduma, saj da gre za tako velik projekt, da zahteva poenotenje politike na nacionalni ravni.
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.