Skupina NLB ustvarila že 162,2 milijona evrov čistega dobička

Po četrtletjih je dobiček v prvih treh mesecih dosegel 57,9 milijona evrov, v drugem trimesečju 36,4 milijona evrov in v tretjem 67,9 milijona evrov. Donos na kapital po davkih je bil v devetih mesecih, v katerih se je tudi zaključila privatizacija banke, pri 13,1 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke nad ravnjo iz enakega obdobja lani.

Dobiček skupine pred oslabitvami in rezervacijami je dosegel 170,3 milijona evrov, kar pomeni sedemodstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupina je v devetih mesecih sprostila za 9,7 milijona evrov rezervacij, medtem ko je bila ta številka v enakem obdobju lani pri 19 milijonih evrov, je razvidno iz nerevidiranega poročila o poslovanju med januarjem in septembrom.

Čisti prihodki so dosegli 384,7 milijona evrov, kar pomeni štiriodstotno rast glede na enako obdobje lani. Rast je kljub okolju izjemno nizkih obrestnih mer na slovenskem trgu temeljila tako na višjih neto obrestnih prihodkih, ki so se medletno povečali za tri odstotke, kot na višjih prihodkih iz čistih opravnin, predvsem v segmentu prebivalstva. Ti so zrasli za šest odstotkov glede na enako obdobje lani.

Rast obrestnih prihodkov je po pojasnilih iz NLB predvsem posledica večjega obsega posojil - zabeležile so jo vse banke v skupini, večji del pa je odpadel na banke v državah nekdanje Jugoslavije - in nižjih obrestnih odhodkov zaradi nižjih povprečnih obrestnih mer na depozite v matični NLB ter v večini drugih bank.

Neto krediti strankam so bili na ravni skupine za pet odstotkov višji kot ob koncu leta 2018 in so dosegli skoraj 7,50 milijarde evrov, za prav tako pet odstotkov na 11,04 milijarde evrov pa so narasle tudi denarne vloge strank. Bilančna vsota se je v devetih mesecih povečala za šest odstotkov na 13,49 milijarde evrov.

Kakovost kreditnega portfelja se je še naprej izboljševala. Delež slabih posojil se je do konca septembra glede na konec lanskega leta znižal za 1,7 odstotne točke na 5,2 odstotka, medtem ko se je mednarodno primerljivi delež nedonosne izpostavljenosti skladno s smernicami Evropskega bančnega organa glede na konec leta 2018 znižal za 1,2 odstotne točke na 3,5 odstotka.

Količnik skupnega kapitala za skupino je konec septembra dosegel 16,1 odstotka in je bil za 0,6 odstotne točke nižji kot na zadnji dan lanskega leta. Je pa kapitalska ustreznost po navedbah iz banke nad regulatorno zahtevanih 14,75 odstotka.

"NLB skupina kljub zahtevnemu okolju zgodovinsko nizkih obrestnih mer uspešno nadaljuje z aktivnostmi za uresničitev postavljenih srednjeročnih finančnih ciljev," so ob rezultatih poudarili v banki. Eden od ciljev do 2023 je tudi ohranitev donosa na kapital nad 12 odstotki.

Z devetmesečnim poslovanjem so se danes seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki so obenem imenovali tudi novega člana uprave, pristojnega za področje operativnega poslovanja. To funkcijo bo po pridobitvi soglasja Banke Slovenije prevzel Čeh Petr Brunclik, ki bo nasledil Madžara Laszla Pelleja. Ta je upravo banke iz osebnih razlogov zapustil s 1. novembrom. Brunclik bo odgovoren za področje informacijske tehnologije, operativno poslovanje, nabavo in upravljanje poslovnih nepremičnin.

Nadzorni svet je na seji potrdil še osveženo strategijo skupine, izrazil pa je še zadovoljstvo nad odločitvijo newyorške družbe MSCI, da s 27. novembrom delnice NLB uvrsti v svoja kazalnika MSCI Slovenija in MSCI Frontier Markets. V banki so prepričani, da bo to zagotovilo večjo likvidnost in prepoznavnost delnic NLB na mednarodnih trgih.

Na začetku tega meseca je sicer minilo prvo leto od začetka kotacije delnic NLB na londonski borzi. Država je po koncu privatizacije ostala največja posamična lastnica banke z nadzornim deležem 25 odstotkov in eno delnico, NLB pa ima ob tem razpršeno lastništvo, ki ga sestavljajo institucionalni vlagatelji iz regije, Evrope in preostalega sveta, pa tudi nekaj malih vlagateljev. Večino delničarjev (62,89 odstotka) v lastniški strukturi predstavlja Bank od New York Mellon kot depozitar.

V strukturi delničarjev so poleg Republike Slovenije navedeni le trije največji posamični nedržavni lastniki. To so Evropska banka za obnovo in razvoj, britanski upravljavec premoženja Schroders in ameriška finančna družba Brandes Investment Partners z deleži med petimi in desetimi odstotki.