Skupina Petrol podvojila prihodke, od države terjajo 51 milijonov evrov

"Glede na zaostrene razmere poslovanja zaradi energetske krize in situacije v Ukrajini skupina Petrol uspešno posluje. Uprava družbe se na trenutne razmere sproti ustrezno odziva," so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Petrola. Skupina je v prvih treh mesecih letos prodala 906.400 ton goriv in derivatov, kar je 41 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V družbi rast pripisujejo priključitvi Croduxa v skupino, ki je spremenila strukturo prodaje goriv in derivatov. Delež prodaje se je tako v Sloveniji zmanjšal, povečal pa se je delež prodaje na trge jugovzhodne Evrope. Na prodajo so poleg energetske krize vplivali tudi državni ukrepi na posameznih trgih, so navedli.

V Petrolu so ob tem spomnili na regulacijo cen pogonskih goriv – te so z izjemo 10 dni v maju, ko jih je vlada sprostila, nato pa zaradi krepke rasti znova omejila, regulirane od sredine marca – in lahkega kurilnega olja (cene tega so regulirane od 20. oktobra lani). "Cene goriv so bile tako v Sloveniji v omenjenem obdobju precej nižje kot v večini sosednjih držav, kar je precej povečalo količinsko prodajo, vendar je negativno vplivalo na prilagojen kosmati poslovni izid v višini 162,2 milijona evrov," so zapisali v Petrolu.

Zaradi regulacije cen goriv odškodninski zahtevek v višini 51,3 milijona evrov

Na podlagi zakona o nadzoru cen, ki nalaga državi obveznost povrnitve gospodarske škode in izgubljenega dobička zaradi omejevanja cen pogonskih goriv, je Petrol vladi za obdobje med 15. marcem in 30. aprilom oddal zahtevek v višini 51,3 milijona evrov. Del zahtevka, ki se nanaša na obdobje med januarjem in marcem znaša 18,4 milijona evrov.

S prodajo trgovskega blaga in storitev je skupina Petrol v prvih treh mesecih ustvarila 101,5 milijona evrov prihodkov, kar je 21 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Glavni razlog za padec je v prehodu Darsa na elektronsko cestninjenje in posledično evidentiranje neto prihodkov od prodaje avtocestnih vinjet kot razlike med prodajno in nabavno ceno. Glede na enako obdobje lani so se znižali tudi prihodki od prodaje prehrambnega blaga in toplih napitkov, ki so lani dosegli rekordne vrednosti, letos pa so se tako v družbi znižali zaradi obveznega izpolnjevanja pogoja PCT ob vstopu v prodajna mesta.

Ministrstvo: Gre za ocene dobaviteljev; merila za izplačilo škode v pripravi

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so sicer opozorili, da zakon o kontroli cen "določa možnost, ne pa obveznost", vladne določitve o primernem nadomestilu. 14. člen zakona v tretjem odstavku namreč navaja: "Če vlada naloži podjetjem obveznost iz prvega odstavka tega člena, lahko določi tudi primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo." Vlada bo o primernem nadomestilu odločala na podlagi meril in kriterijev, ki jih bo sprejela, so navedli.

Posamezni naftni distributerji na lastno pobudo na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obdobno pošiljajo lastne trenutne ocene škode, ki jim jo je po njihovi oceni povzročil ukrep kontrole cen, vendar gre v teh primerih zgolj za njihove ocene. "Te ocene se ne štejejo za uradni zahtevek, saj za to še niso izpolnjeni zakonski pogoji," so pojasnili na ministrstvu.

"Podjetja bodo zahtevke z vsemi zahtevanimi podatki in dokazili lahko podala po koncu ukrepa. Kriteriji in merila, po katerih bo vlada ugotavljala občutno škodo podjetij in posledično določila primerno nadomestilo, so v pripravi in jih bo vlada določila s posebnim predpisom," so še dodali.

Lani s 124,5 milijona evrov čistega dobička in 30 evri dividende na delnico

Skupina Petrol bo večino lanskoletnega bilančnega dobička, ki po stanju na dan 31. december 2021 znaša 61,8 milijona evrov, namenil za izplačilo dividend. Te bodo izplačane 5. avgusta. Lani je skupina sicer zabeležila 124,5 milijona evrov čistega dobička.

Od deregulacije k ponovni regulaciji cen goriv, vmes občutne podražitve

Država je cene pogonskih goriv regulirala vse od leta 2000, nato pa je marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina. Novembra istega leta je nato sledil nov korak k popolni deliberalizaciji: Vlada se je umaknila iz reguliranja cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na avtocestah.

Septembra 2020 je Janševa vlada sklenila, da bo sprostila še cene bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ki jih je v času epidemije več mesecev držala pri (nerealnem) enem evru. Cene vseh naftnih derivatov so bile od 1. oktobra 2020 liberalizirane in so se prosto določale na trgu do sredine marca letos.

Cene naftnih derivatov so se po deregulaciji takoj povišale. V enem letu so cene 95-oktanskega bencina in tudi dizla poskočile z enega evra na liter za okoli 40 odstotkov. Vojna v Ukrajini pa je 17 mesecev po liberalizaciji poskrbela, da so cene pogonskih goriv poletele v nebo.

Sredi marca letos je tako vlada začasno določila najvišje maloprodajne cene goriv. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo treba od torka odšteti 1,503 evra, za liter dizla pa 1,541 evra. Ukrep je veljal do 1. maja. Nato so cene goriv znova občutno poskočile, denimo 5. maja je bila cena litra 95-oktanskega bencina na Petrolovih bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest  po podatkih s spletne strani goriva.si pri 1,652 evra, cena dizla pa pri 1,853 evra .

Vlada je nato 10. maja znova določila najvišjo maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina pri 1,560 evra za liter, najvišjo veleprodajno ceno pa pri 1,540 evra. Za liter dizla je cena regulirana pri 1,668 evra v maloprodaji in pri 1,648 evra v veleprodaji. Ukrep bo veljal do vključno 10. avgusta letos.