Gospodarstvo

Sladke in slane razvade – kdo nam lahko govori, ali jih smemo jesti ali ne?

Ljubljana, 29. 04. 2018 09.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
11

Prigrizki, sladke pijače, alkohol, sladkarije. Živila, ki niso adut zdravega načina življenja in za katere si države prizadevajo, da bi jih izrinile iz našega vsakdanjika. Vse lepo in prav do točke, ko se vprašamo, ali je način, s katerim bi to rade dosegle, pravi? Na izdelke želijo nalepiti zdravstvena opozorila o škodljivosti za zdravje ali za njih uvesti enotne embalaže. Se posameznik res ni sam sposoben odločiti, kaj je zanj dobro in kaj ne?

Če vas je pot te dni zanesla v ljubljanski Citypark, ste lahko opazili tri vitrine, v katerih so bili izdelki, ki veljajo za nezdrave. V eni so bile čokolade, v drugi sladke pijače, v tretji pivo. Nič kaj neobičajnega, če ti izdelki ne bi bili zapakirani v enotne embalaže z zdravstvenimi opozorili. Tako nisi mogel ugotoviti, ali je v plastenki sok, cola ali kaj drugega, ali je v papir zavita Gorenjka, Milka ali Lind čokolada in ali je v steklenici Union, Laško ali Heineken pivo. Inštitut Libertas, ki je pripravil to razstavo, je namreč hotel mimoidočim pokazati, kakšen bi bil svet brez blagovnih znamk. Kako bi bilo, če bi se država odločila, da nas na ta način prepričuje, da naj teh izdelkov ne uživamo, ker niso zdravi?

Kaj bi pomenil svet brez blagovnih znamk?
Kaj bi pomenil svet brez blagovnih znamk? FOTO: 24ur.com

Kaj prinaša vmešavanje države v naša vsakdanja življenja?

V Inštitutu Libertas menijo, da država s tem omejuje našo svobodno izbiro. Izbiro, da se sami odločimo, ali bomo jedli na primer čokolado ali ne. Sami se namreč dobro zavedamo, kakšne posledice lahko prinese preveč čokolade – lahko pridobimo kakšen kilogram, sladkor poveča tveganje za razvoj nekaterih bolezni. "Svobodna izbira ne pomeni le sposobnost sprejemati dobre odločitve, svobodna izbira pomeni tudi zavestno sprejemanje slabih odločitev in potem soočanje s posledicami. Nihče namreč ne govori, da prekomerno uživanje sladkih pijač, sladkarij in alkohola ne škoduje zdravju. Potrošniki se tega zavedajo in ne potrebujejo opozorilnih nalepk in embalaž brez blagovnih znamk, ki bi jih opominjali na to," je prepričan Kaj Jež z Inštituta Libertas.

Kako dolgo bi iskali pijačo, če bi bile vse v enakih pločevinkah?
Kako dolgo bi iskali pijačo, če bi bile vse v enakih pločevinkah? FOTO: 24ur.com

Poleg tega bi tak ukrep pomenil konec blagovnih znamk, bile bi izrinjene iz našega vsakdanjega življenja. Država bi uničila njihov ključen smisel – da se ločijo med seboj, da so prepoznavne po določenih barvah, logotipih in drugih značilnostih, je opozoril Anže Šarabon z Inštituta Libertas. "Nakup izdelka pa ne pomeni samo potrošnjo in uživanje vsebine, ampak je tudi način samoizražanja. Blagovna znamka da potrošniku možnost, da s tem ko kupi določen izdelek, pove nekaj o sebi. S tem, ko kupi določeno znamko, se odloči, da bo podprl določeno podjetje. In to je njegova svobodna izbira," je dodal Jež. Država bi z enotnimi embalažami tok, odnos, komunikacijo med blagovno znamko in potrošnikom prekinila. Kar med drugim pomeni tudi to, da nakupovanje lahko čez noč postane zamudno opravilo. Kako naj najdem na primer Fructalov sok, če bodo na policah vsi sokovi v enakih tetrapakih, se sprašujeta sogovornika.

Čeprav se na prvo žogo zdi, da je namen države dober, torej da želi poskrbeti za naše zdravje, pa se na tej točki postavljata dve vprašanji. Ali potrošniki sploh želimo, da nas nekdo nenehno opozarja na stvari, o katerih smo v veliki meri poučeni in drugič, ali bi bile opozorilne zdravstvene nalepke in enotne embalaže učinkovite oziroma ali bi zaradi tega ukrepa potrošniki tudi zares manj uživali nezdrava živila? Anže Šarabon z Inštituta Libertas meni, da ni naloga države, da nam govori in predpisuje, kaj naj jemo in kaj pijemo. "Če želim piti sladke pijače, jih bom pil, saj so legalni proizvodi in imam vso pravico to početi. Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da se zavedamo škodljivih učinkov sladkorja in alkohola. Če se kljub temu odločimo, da bomo nezdrava živila vnašali v svoje telo, zakaj jih nebi?" se sprašuje. Poleg tega lahko regulacija pripelje do nasprotnih učinkov, kot si jih je začrtala država. In ravno to se je zgodilo pri nas. Zaradi zvišanja cen sladkih pijač, smo jih res da začeli piti nekoliko manj, a smo na ta račun prestavili v višjo prestavo pri drugi razvadi – pitju alkohola.

Ena od regulacij naše države so oglasi za alkohol. Lahko ga sicer oglašujemo, a mora povsod pisati, da ministrstvo opozarja, da povečano pitje alkohola škoduje zdravju. Če ta poseg še ni tako grob, pa je nastavek za nadaljnje regulacije. Tako Slovenija kot Evropa namreč kažeta željo, da bi vse bolj igrali vlogo skrbnih staršev, ki morajo namesto nas paziti na naše zdravje.

Če v Inštitutu Libertas trdijo, da ne potrebujemo države, ki bi nam diktirala, kaj lahko jemo in kaj ne, je nas zanimalo, kaj o tem mislijo potrošniki. Vprašali smo jih, ali menijo, da znamo sami oceniti, kaj je za nas zdravo in kaj ne?

Sodelujoči v anketi niso podprli niti enotnih embalaž za nezdrave izdelke. Niso namreč videli smisla v takšnem ukrepu.

Kako pa bi nas država lahko opozarjala oziroma spodbujala k zdravemu načinu življenja? V Inštitutu Libertas menijo, da bi bile bolj učinkovite pozitivne kampanje. Na primer, lahko bi organizirala slovenski maraton na podoben način, kot že imamo ljubljanskega, ali pa bi nas spodbujala z atraktivnimi oglasi, da je tek ne samo zdrav, ampak tudi zabaven … S pozitivno spodbudo namreč dosežeš veliko več kot z omejitvami ali prepovedmi. "To je princip korenčkanja in palice. Vedno bolje delujejo nagrade, kot represija. Če sem nagrajen, ker sem sprejel zdravo in dobro odločitev, se bom tudi počutil dobro. Če pa sem kaznovan, ko sprejmem neko odločitev, ki je v očeh države slaba zame, bom to odločitev še vedno sprejel, ker si to želim. Rezultat bo, da se bom ob tem slabo počutil, kar seveda ni dobro zame. Torej, nekih pozitivnih učinkov se s silo ne da doseči," je prepričan Šarabon. Na vprašanje, kaj naj država torej naredi, da bomo zmanjšali slabe razvade, je imel Šarabon jasen odgovor: "Na zdrave stvari naj zniža ali ukine davke!"

Blagovne znamke se soočajo z morda največjim izzivom v svoji zgodovini. Regulacija jih stiska ob zid in grozi, da se njihovim podobam, oblikam, barvam, izvirnosti in drugačnosti bliža konec. In to kljub temu da si večina potrošnikov tega sploh ne želi in da so primeri iz tujine že pokazali, da taki ukrepi ne prinesejo pozitivnih sprememb.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

gosenica111
01. 05. 2018 11.48
-1
kučko in janša sta to naredila
ni_mi_vse_eno
30. 04. 2018 08.10
+1
Mnogi mislite, da ima država neko moč nad korporacijami, pa to ne drži. V svetu so vse države zadolžene, korporacije pa nagrajujejo politike, ki najbolj zadolžijo ljudstvo. Človeka, ki je pomagal ustvariti bančno luknjo smo nagradili z miljon evri nagrade (Kramar), miljardni bančni dolg smo pa naprtili ljudstvu. Največji vpliv pa ima korporacija, ki nam raji in državi ustvarja potiskane papirčke iz nič za dolg in obresti na obresti. (Uči se: The Money Masters = Gospodarji denarja). Glej: The Biggest Scam In The History Of Mankind - Hidden Secrets of Money 4 - tudi s slovenskim podnapisi. Živimo v sistemu, kjer nam privatnik ustvarja denar iz nič in posoja za dolg in obresti na obresti. Zato so vse države zadolžene, zato dolg stalno narašča, zato neenakost narašča in zato moramo imeti stalno eksponentno (2, 4, 8, 16 ...) gospodarsko rast, če želimo, da tak sistem živi. Eksponentna rast pa je zagotovljena z eksponentnim črpanjem surovin. Zato je rib vedno manj (ker jih polovimo), zato je deževnega gozda vedno manj (ker ga nadomeščajo palmove plantaže) ...etc. Glej: The Crash Course - Chapter 23 - The Environment - Depleting Resources.
nikhrast
30. 04. 2018 16.17
Pa kako boš folk prepričal da naj se zadolži manj, inflacija je nizka, kredita dovolj..., folk zapravlja. Poglej koliko jih z veseljem dela nadure, pa koliko jih ima še drugo službo... Poglej kako kupujejo avtomobile, pa velike. Ford je par dni nazaj najavil da bi ukinil produkcijo skoraj vseh navadnih sedanov, veliki avtomobili kot SUV, pick-ups... to gre zdaj v promet, bencin je poceni že leta. Poglej kako se prodaja nepremičnine, folk se zadolži z milijonskim kreditom... Baseball, hokej, košarka... karte po nekaj sto dolarjev, restavracije polne, v soboto ne dobiš rezervacije..., instantna gratifikacija, tako je.
ni_mi_vse_eno
30. 04. 2018 22.37
Ves denar je dolg nekoga. Denar se ustvarja kot dolg, vendar za ta dolg moraš plačevati obresti. Sedaj se pa zadolžuj manj in poskusi odplačati dolg in ugotovil boš, da je to nemogoče. Beri: "Takšen je naš denarni sistem. Če ne bi bilo nobenih dolgov v našem denarnem sistemu, ne bi bilo denarja. " Marriner S. Eccles, predsednik in guverner Federal Reserve Board
Kollerik
29. 04. 2018 19.45
ni zdravje ljudi resnična skrb teh držav, pač pa izgubljene delovne dni in stroški zdravstva.....
nikhrast
29. 04. 2018 17.04
Problem je zudi poveličevanje domače, avtohtone hrane. Precej teh receptov je polno masti, soli, slakorja, bele moke... Poglej grille na veselicah, vse plava v masti.
Mungos2
29. 04. 2018 13.17
-3
Komaj čakam, da odide ta vlada !!! Slabša že ne more biti, razen z Opakovićem na čelu.
Kollerik
29. 04. 2018 19.45
Uporabnik1385495
29. 04. 2018 10.50
+6
Koreja po slovensko.Kaj pa kazni zdravnikon za posiljanje k specialistom???Dajte no mir s takimi neumnistmi.Ce kdo tolahko omeji ,so to zavarovalnice,ki bi podrazile zdravstvena in zivljenjska zavarovanja-tveganje.ZZZS pa ukinit ,pa bomo ze sami poskrbeli za lastno zdravje
felix59 drugič
29. 04. 2018 10.11
+15
Če bi to državo res tako skrbelo za naše zdravje , bi zvišali penzije , plače , socialne , razne dodatke , predvsem pa nehali že enkrat ropat in nas nategovat !!!
tamiflu
29. 04. 2018 09.51
+9
a bodo cene tudi enotne...drugače bodo vsi kupovali najcenejše in najslabše in kaj je bilo potem dobrega narejeno...