Poleg oljčnega olja je verjetnost ponarejenih živil po mnenju anketirancev največja pri mesu in mesnih izdelkih. Bolj prepričani so v pristnost medu, rib in ribjih izdelkov, najmanj pa jih skrbi pristnost vina, mleka in mlečnih izdelkov, kažejo rezultati spletne ankete.
Po odkritju ponaredka je 30,9 odstotka vprašanih izdelek vrglo v smeti. Nekaj več kot četrtina, 27,1 odstotka, jih je izdelek vrnilo v trgovino, 17,7 odstotka zahtevalo vračilo kupnine, 13,8 odstotka pa se jih je obrnilo na pristojne organe. Da so poiskali dodatne informacije, je odgovorilo 11 odstotkov vprašanih, deset odstotkov jih je izdelek vseeno zaužilo, 9,9 odstotka pa jih je stopilo v stik s prodajalcem.
Največja verjetnost za nakup ponaredkov je po mnenju vprašanih na tržnici (29,6 odstotka). Sledijo spletne trgovine (27,8 odstotka), lokalne trgovine (27,5 odstotka) in supermarketi (25 odstotkov).
Dejavnik, ki potrošnike najbolj prepriča v nakup, ostaja cena – navedlo jo je 56,5 odstotka vprašanih. Sledijo okus (9,5 odstotka), hranilna vrednost (8,7 odstotka), varnost hrane (7,3 odstotka), svežina (6,2 odstotka), poreklo (5,6 odstotka), prepričanja (5,3 odstotka), vpliv na okolje oziroma podnebje (1,1 odstotka) in sledljivost (0,9 odstotka).
Anketo so v ZPS-ju izvedli avgusta na vzorcu 550 Slovencev. Je del projekta Watson, pri katerem sodelujejo. Cilji tega projekta, ki ga financira EU, so prepoznavanje in preprečevanje prehranskih goljufij ter razvoj rešitev za učinkovitejše spopadanje z njimi.
Anketo so v ZPS izvedli avgusta lani na vzorcu 550 Slovencev. Je del projekta Watson, pri katerem sodelujejo. Cilji tega projekta, ki ga financira EU, so prepoznavanje in preprečevanje prehranskih goljufij ter razvoj rešitev za učinkovitejše spopadanje z njimi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.