Slovenija je Evropski komisiji posredovala odgovore na vse tri uradne opomine s področja telekomunikacij, tudi na zadnjega, ki ga je prejela oktobra, so potrdili na ministrstvu za gospodarstvo. Dodali so, da se Bruselj zaenkrat še ni odzval na nobenega od odgovorov. "Če bo komisija menila, da naša pojasnila niso zadovoljiva, bo nadaljevala s postopkom ter izdala obrazloženo mnenje, kar je druga faza postopka. V nasprotnem primeru bodo postopki ustavljeni," so pojasnili na ministrstvu.
Na zadnji, oktobrski opomin je Slovenija po navedbah ministrstva odgovorila v začetku decembra. V njem med drugim navaja, "da se ne strinja z očitki glede strukturne nezdružljivosti funkcij nacionalnega regulativnega organa in upravljanja z nacionalnim operaterjem, saj je regulacija v celoti v pristojnosti agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK)".
"Sporni 15. člen zakona o elektronskih komunikacijah nima namena prenašati pristojnosti nad univerzalnimi storitvami in s tem funkcijo regulativnega organa na ministrstvo. Ker pa je Republiki Sloveniji v interesu dobro sodelovanje s komisijo, se bo Matjaž Janša ne glede na različno tolmačenje enega od členov zakona o elektronskih komunikacijah umaknil iz nadzornega sveta Telekoma Slovenije," pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo.
Umik iz nadzornega sveta Telekoma Slovenije je vodja direktorata za elektronske komunikacije Janša napovedal že oktobra po prejemu opomina. Skupščina Telekoma, na kateri naj bi odločali o potrditvi novega člana nadzornega sveta, bo predvidoma konec januarja.
Evropska komisija je v opominu zapisala, da ima za telekomunikacije pristojno ministrstvo določene regulatorne naloge, hkrati pa je vpeto v upravljanje operaterja fiksne telefonije, kar je treba ločiti. Konkretno naj bi se, tako komisija, premajhna neodvisnost med regulatornim organom in operaterji elektronskih komunikacij kazala v dejstvu, da je Janša član nadzornega sveta Telekoma, ki obenem nadzoruje tudi največjega operaterja mobilne telefonije.
Po Janševem mnenju konflikta interesov dejansko ni, saj je v Sloveniji regulatorna funkcija v celoti v pristojnosti APEK, upravljalske pristojnosti nad Telekomom Slovenije, ki je v večinski državni lasti, pa ima ministrstvo, ki nima regulatornih pristojnosti. Da Evropska komisija meni, da je del regulatornih pristojnosti še vedno na ministrstvu za gospodarstvo, pa je kriv omenjeni 15. člen zakona o elektronskih telekomunikacijah, ki govori o univerzalni storitvi.
V prvem odstavku tega člena namreč piše, da kakovost univerzalne storitve predpiše pristojni minister, kar pa je v skladu z evropskimi direktivami naloga regulatorja. Iz ostalih členov zakona je, tako Janša, sicer razvidno, da dejansko kakovost storitev predpisuje APEK, ki tudi ugotavlja, kdo je tisti, ki bo nosilec univerzalne storitve. Obenem je Janša tedaj dodal, da si je tehnično-formalno 15. člen zakona mogoče razlagati tudi tako, kot si ga je komisija.
Je Slovenija spregledala pravila?
Uradna opomina, ki ju je Slovenija prejela julija, je Evropska komisija izrekla zaradi neizvajanja telekomunikacijskih pravil. Na opomin glede prenosljivosti številk je vlada med drugim odgovorila, da je ustrezen akt začel veljati konec avgusta, kar zadeva obveze za spodbujanje konkurenčnosti, pa je vlada v odgovoru komisiji opozorila na pravilno tolmačenje zakona o elektronskih komunikacijah.
Drugi julijski opomin Evropske komisije se nanaša na prehodno ureditev obveznosti operaterjev s pomembno tržno močjo, ki so ta položaj dobili na podlagi odločb nekdanje agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) na podlagi prej veljavnega zakona o telekomunikacijah.
Slovenska stran je v odgovoru navedla, da pravilna, z direktivami skladna razlaga zakona ne pripelje do sklepa, da bi zakon uvajal, zahteval ali povzročil prenehanje obveznosti operaterjev s pomembno tržno močjo še pred končno odločitvijo na podlagi izvedenih tržnih analiz na podlagi zakona o elektronskih komunikacijah.
Kot so že novembra pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, Ljubljana v odgovoru izpostavlja, da so vse odločbe ATRP začasne narave in se lahko nadomestijo z novo odločbo ne glede na to, ali je to smiselno razvidno tudi iz 161. člena zakona o elektronskih komunikacijah. Obenem je slovenska stran Evropski komisiji pojasnila tudi dejanski položaj na trgu, saj so se, tako ministrstvo, medtem operaterji v praksi še naprej obnašali, kot da status imajo.
Poleg tega je vlada takoj po prejemu uradnih opominov pozvala APEK, naj čim prej izda ustrezne začasne ali končne odločbe o statusu in obveznostih operaterjev s pomembno tržno močjo ter konča tudi vsa dejanja v zvezi z analizo upoštevnih trgov. APEK je doslej izdala že večino odločb; preostale bo v začetku prihodnjega leta. APEK je sicer po opravljenih analizah med najuspešnejšimi - na devetem mestu med 25 državami članicami EU, so za STA povedali na agenciji.
