Po absolutni količini vodnih virov, njihovi raznovrstnosti in notranjih vodnih virih na prebivalca se Slovenija uvršča med najbogatejše evropske države. Pričakovane podnebne spremembe naj bi vodooskrbne in vodnoekološke razmere zaostrile, obseg območij sezonskega pomanjkanja vode pa naj bi se razširil, je povedal profesor z ljubljanska univerze Dušan Plut.

Po Plutovi oceni analize trendov značilnih pretokov, ki veljajo za pretežni del Slovenije, kažejo na naraščajoči trend velikih pretokov in padajoči trend srednjih in malih pretokov. V obdobju 1961 do 2000 se je razpoložljivost vodnih virov v Sloveniji zmanjšala za šest kubičnih kilometrov. Tudi večina vodomernih mest vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo izkazuje statistično značilno upadanje gladine talne vode.
Kot je pojasnil Plut, strategija razvoja Slovenije do leta 2013 izpostavlja naslednje sonaravno ključne naravne vire: vodni viri, energija obnovljivih virov, pridelava zdrave hrane in pokrajinska ter biotska raznovrstnost. Do leta 2015 pa naj bi v Sloveniji sonaravno zasnovano upravljanje voda v tako imenovanih vodnih območjih na podlagi vodne direktive EU v ospredje postavilo ekosistemsko premišljeno porabo pitne vode in zmanjševanje izgub v vodovodnem omrežju.
Plut meni, da je vodooskrbna funkcija v območjih talne vode prednostna, kar pa zahteva prilagoditev vseh uporabnikov temu ključnemu namenu. Sicer pa naj bi prav sonaravno upravljanje z vodami omogočilo trajno oskrbo prebivalstva Slovenije in njenih porečij, regij s kakovostno vodo, vodno oskrbo drugih vrst in ekosistemov ter oskrbo s kakovostno vodo prihodnjim generacijam.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.