BDP v prvem četrtletju padel za 1,2 odstotka

Po podatkih Slovenskega statističnega urada (Surs) se je v prvem četrtletju 2010 bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s prvim četrtletjem 2009 realno zmanjšal za 1,2 odstotka, v primerjavi s četrtim četrtletjem 2009 pa je BDP padel za 0,5 odstotka. Hkrati je Surs objavil tudi popravljene podatke za četrto četrtletje, ki sedaj kažejo, da je BDP padel za 0,3 odstotka (prej je bila zabeležena rast). To pomeni, da je Slovenija uradno spet v recesiji. Država je uradno (tehnično) v recesiji, če je rast BDP negativna dve četrtletji zapored.

Ministra za razvoj Mitja Gasparija in direktorja Umarja Boštjana Vasleta podatki za prvo četrtletje niso presenetili. Celotna gospodarska aktivnost se izboljšuje, je ocenil Gaspari in spomnil na precejšnjo rast izvoza v prvem četrtletju. Poleg tega se je povečal tudi uvoz, okrepila se je dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, padec investicij pa se je precej omilil. "Če se bodo ti trendi nadaljevali - odvisni pa so predvsem od dogajanja v Evropi in predvsem naših najpomembnejših trgovinskih partnericah - potem so napovedi Umarja še vedno realno dosegljive," je na novinarski konferenci dejal Gaspari.

Rast izvoza in uvoza ponovno pozitivna

Po petih četrtletjih realnega zmanjševanja sta se v prvem četrtletju 2010 izvoz in uvoz povečala. Izvoz je bil za 4,5 odstotka višji, uvoz pa za 3,8 odstotka. Izvoz tako ostaja najpomembnejši dejavnik, ki omogoča izboljševanje gospodarskega položaja in manjši padec BDP, so zapisali na Sursu.

Upad investicijskega trošenja manjši kot v predhodnih četrtletjih

Bruto investicije se realno še naprej zmanjšujejo, vendar ne več tako izrazito kot v predhodnih četrtletjih. V prvem četrtletju 2010 so bile za 8,2 odstotka manjše kot pred letom dni. "To je bistveno manjši padec kot v letu 2009, ko so se investicije realno zmanjšale za skoraj tretjino," piše v poročilu Sursa.

Padec investicij v stanovanja

Bruto investicije v osnovna sredstva so bile manjše za 10,1 odstotka. Investicije v gradbene objekte so se zmanjšale za 13,3 odstotka, manjši padec pa je zlasti posledica manjšega padca investicij v nestanovanjsko gradnjo. Po drugi strani investicije v stanovanja ne kažejo izrazitih znamenj izboljševanja.

Izdatki države so se povečali, gospodinjstva so trošila enako

Končno trošenje je bilo v prvem četrtletju letos za 0,5 odstotka večje kot pred letom. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili enaki, izdatki države za končno potrošnjo pa za 1,8 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2009.

Zaposlenost se še naprej zmanjšuje

Skupna zaposelnost je bila po podatkih Sursa v prvem četrtletju letos za 3,5 odstotka manjša kot pred letom dni. Po dejavnosti se še naprej zmanjšuje zaposlenost v predelovalnih dejavnostih (10,1 odstotka), rudarstvu (10,0 odstotka) in gradbeništvu (8,6 odstotka).

Tajnikar: Za upad BDP je krivo predvsem gradbeništvo, glede napovedi ostaja optimist

Padec bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju je posledica krize v delu gospodarstva, ki je vezan na domači trg, pri čemer je kritično predvsem gradbeništvo, meni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Maks Tajnikar. Glede napovedane gospodarske rasti v letošnjem letu sicer ostaja optimističen. "V tem trenutku kriza v gradbeništvu vleče cel voz nazaj in zato tudi gospodarska rast ni preveč obetavna v začetku letošnjega leta," je dejal Tajnikar.

Gospodarsko rast po mnenju Tajnikarja poleg gradbeništva zavirajo tudi nekateri drugi sektorji, kot so trgovina, storitvena dejavnost in finančno posredništvo. "Torej kriza je še vedno prisotna in bo še nekaj časa trajala," je dejal Tajnikar, ki za drugo polovico leta sicer še vedno ostaja optimist.

Mencinger: Letni padec BDP v prvem četrtletju ni slab rezultat

Po oceni ekonomista Jožeta Mencingerja padec BDP za 1,2 odstotka na letni ravni v prvem letošnjem četrtletju ni slab rezultat. Pravi, da k dobremu rezultatu prispeva znunanje povpraševanje, "navzdol pa tišči gradbeništvo in s tem investicije“.

Če ekonomska politika v Sloveniji in EU ne bo začela z nesmiselno prehitro konsolidacijo proračunskega primanjkljaja ali Evropska centralna banka s 'preprečevanjem' inflacije, lahko v tekočem četrtletju po Mencingerjevih ocenah pričakujemo pozitivne številke.