Slovenija lani z 1,5-odstotno rastjo BDP

BDP za lani je znašal 71,171 milijarde evrov, kar je nominalno oziroma merjeno v tekočih cenah za 5,5 odstotka več kot leto prej, merjeno v obsegu oziroma z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 1,5 odstotka več.

Gospodarska rast se je lani še naprej umirjala, potem ko je v letu 2023 znašala 2,6 odstotka in v letu 2024 dva odstotka, je v današnjem sporočilu navedel statistični urad.

K povečanju obsega BDP so največ prispevali informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter gradbeništvo – vsako od teh področij po 0,3 odstotne točke.

Po 0,2 odstotne točke so h gospodarski rasti dodala področja zdravstvo in socialno varstvo (v okviru tega največ socialno varstvo, ki ima sicer trikrat nižjo dodano vrednost kot zdravstvo), poslovanje z nepremičninami ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

Negativno so na gospodarsko rast vplivale predvsem predelovalne dejavnosti (-0,3 odstotne točke). Sledila so področja oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (vsako od teh po -0,1 odstotne točke).

Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 2,4 odstotka. K temu so prispevali izdatki na domačem trgu za vse skupine proizvodov; najbolj za trajno blago (rast 5,8 odstotka), sledili so izdatki za poltrajno (3,1 odstotka) in netrajno blago (2,7 odstotka) ter za storitve (2,1 odstotka).

Končna potrošnja sektorja država se je realno povečala za 3,2 odstotka, pri čemer so izdatki za individualne storitve zrasli za 3,4 odstotka, za kolektivne pa za 2,7 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 5,3 odstotka; v zgradbe za 6,2, v opremo in stroje za 5,2 ter v proizvode intelektualne lastnine za 3,8 odstotka.

Zaloge so se povečale bolj kot leto prej. Spremembe zalog so predstavljale 0,9 odstotka BDP, kar je 0,4 odstotne točke več kot v 2024, predvsem zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje in trgovskega blaga.

Saldo menjave s tujino je bil še vedno pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3,874 milijarde evrov, a se je obseg uvoza blaga in storitev ponovno zvišal bolj kot pri izvozu. Vrednost izvoza se je realno zvišala za 0,2 odstotka, vrednost uvoza pa za 2,8 odstotka. Pogoji menjave s tujino so se znova izboljšali; cene so pri izvozu porasle bolj (1,4 %) kot pri uvozu (0,1 %).

Delež sredstev za zaposlene v BDP se je lani na letni ravni povečal za 0,6 odstotne točke na 52 odstotkov. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke na 12,8 odstotka BDP. Delež subvencij se je povečal za 0,1 odstotne točke na 1,5 odstotka BDP.

Delež potrošnje stalnega kapitala je upadel za 0,2 odstotne točke na 18 odstotkov BDP, delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka pa za 0,1 odstotne točke na 18,7 odstotka BDP.

Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 0,5 odstotka, število samozaposlenih pa povečalo za 1,7 odstotka. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za približno tisoč oseb oz. 0,1 odstotka; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1,102 milijona oseb. Od tega je bilo zaposlenih 79,5, samozaposlenih pa preostalih 20,5 odstotka.

Na zmanjšanje skupne zaposlenosti so najbolj vplivale predelovalne dejavnosti (približno 4000 oseb manj oz. -0,4 odstotne točke prispevka k skupni spremembi), največji pozitivni prispevek pa je bil v zdravstvu in socialnem varstvu (približno 2000 oseb več oz. 0,2 odstotne točke prispevka).