Mramor: Gospodarska rast je dobra popotnica za naprej

Bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani zvišal za 2,6 odstotka.

Po tekočih cenah je bil lani 38,543 milijarde evrov, na prebivalca 18.680 evrov. BDP se je glede na leto 2014 realno povečal za 2,9 odstotka, nominalno za 3,3 odstotka. Zaposlenost se je povečala za 1,4 odstotka na 943.000 oseb.

Pozitiven vpliv zasebne potrošnje

Glavni generator rasti je še vedno zunanje povpraševanje. Izvoz se je lani povečal za 5,2 odstotka, uvoz za 4,4 odstotka, saldo menjave s tujino je h gospodarski rasti prispeval 0,9 odstotne točke, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Anže Podnar s statističnega urada.

Bruto investicije so se povečale za 4,4 odstotka, predvsem na račun investicij v spremembe zalog ter v opremo in stroje.

Vedno bolj pozitivno na gospodarsko aktivnost vpliva zasebna potrošnja, je poudaril Podnar. Potrošnja gospodinjstev se je lani povečala za 1,7 odstotka, po petih letih padanja pa je porasla tudi potrošnja države, za 0,7 odstotka.

Dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka, od česar so predelovalne dejavnosti prispevale 1,2 odstotne točke, trgovina, promet in gostinstvo pa skupaj 0,7 odstotne točke. Gradbeništvo je gospodarski rasti "odneslo" 0,2 odstotne točke.

Pri danes objavljenih podatkih za celotno leto gre za prvo oceno, ki temelji na četrtletnih oz. mesečnih podatkih in se lahko razlikuje od prve letne ocene, ki bo objavljena konec avgusta, je opozoril Podnar. Lani je bila po prvi oceni rast 2,6-odstotna, po letni oceni pa nato triodstotna.

Domače zasebno trošenje se je v zadnjem četrtletju povečalo za 2,2 odstotka. Gospodinjstva so v zadnjem četrtletju več denarja namenila za vse tipe proizvodov. Ob upoštevanju nakupov slovenskih rezidentov v tujini se je zasebno trošenje povečalo skupno za 2,7 odstotka.

Izdatki države so se v zadnjem četrtletju povečali za tri odstotke. "Država je tokrat povečala sredstva za izvajanje tako kolektivnih kot individualnih storitev, v okviru teh predvsem izdatkov za zdravstvo," je povedal Podnar.

Umirjala se je rast izvoza, ki je na letni ravni dosegla 3,3 odstotka. V začetku leta je bila še nad šestimi odstotki, v tretjem četrtletju pa pri petih odstotkih. Uvoz se je v zadnjem četrtletju povečal za 3,9 odstotka, pri tem uvoz blaga za skoraj pet odstotkov.

Skupna dodana vrednost se je povečala za 3,5 odstotka, zaposlenost pa za 1,3 odstotka.

Slovenija je deveto četrtletje zapored presegla povprečno rast v EU, v zadnjem četrtletju je bila za eno odstotno točko nad povprečjem.

Ali je Slovenija že iz krize?

"Teoretično gledano že zdavnaj - krize je konec takrat, ko se konča upočasnjevanje gospodarske aktivnosti. S tehničnega vidika se je to zgodilo v tretjem četrtletju 2013, gledano dva makroekonomska kazalnika - gospodarsko rast in zaposlenost - pa v drugem četrtletju 2014, ko sta oba kazalnika presegla dolgoročno povprečno rast," je dejal Podnar.

"Slovenija je kot odprto gospodarstvo veliko bolj občutila padec. Zunanje povpraševanje je takrat predstavljalo kar 39 odstotkov končne porabe," je dejal. Leta 2008 je nominalni BDP v Sloveniji po tekočih cenah sicer dosegel 37,951 milijarde evrov, kar pomeni, da je obseg BDP ob koncu lanskega leta že presegel raven izpred krize. Ob izločitvi učinka inflacije pa je BDP v stalnih cenah z referenčnim letom 2010 lani dosegel 37,233 milijarde evrov, v letu 2008 pa 38,837 milijarde evrov. Po tem referenčnem kazalniku za primerjave v EU Slovenija tako še vedno precej zaostaja za predkrizno ravnjo in je v tisti skupini članic EU, ki kriznega zaostanka še niso uspele nadoknaditi.

GZS in OZS: Visoka rast, a je potrebna previdnost

Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so kljub visoki oceni gospodarske rasti za leto 2015 pričakovanja za leto 2016 precej bolj negotova. "Mednarodno okolje je precej bolj krhko, finančni trgi so negotovi, na kar so pred kratkim opozorili tudi v OECD. Izvoz velikih članic EU na trge v razvoju že upada, kar naj bi se s tradicionalnim zamikom odrazilo tudi pri naročilih naših izvoznikov. Negativni vplivi bi se lahko prek znižanja naročil naših izvoznikov hitro prelili v previdnejše obnašanje potrošnikov, kar bi zaustavilo trošenje prebujenega slovenskega kupca," so zapisali. Dodali so, da naj bi izpad evropskih sredstev iz iztekajoče finančne perspektive povzročil še eno slabo leto za gradbeno dejavnost.

V GZS menijo, da morajo biti "kakršnikoli povečani apetiti javnega sektorja ali širjenje pravic zaradi zadnje objave BDP upoštevani v kontekstu prihajajočih tveganj".

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je dejal, da so v zbornici zadovoljni, da se gospodarska rast nadaljuje, čeprav je bila leta 2014 triodstotna na račun izvoznikov. "Danes, kolikor zaznavamo, narašča domača potrošnja, nekaj manj tudi zaradi izvoza," je dodal.

Z naraščanjem domače potrošnje so zadovoljni, saj bo zagnala tudi malo gospodarstvo in je tudi dober znak, saj pomeni, da delavci zaslužijo več, da lahko več trošijo, je povedal. "Država mora graditi tako na izvozu kot na domači potrošnji. Gradila bo pa tako, da bo zmanjšala prispevke, davke in seveda tudi razne birokratske ovire. Če bodo razumeli to moje sporočilo, upam, smo na dobri poti, da bomo lahko prihodnje leto govorili še o večji gospodarski rasti," je dejal Meh

ZSSS: Pričakujemo, da se bo rast odrazila v plačah delavcev

Z gospodarsko rastjo so zadovoljni tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer pričakujejo, da se bo rast odrazila tudi v plačah delavcev, ki so prispevali k reševanju krize, povzročene s strani neodgovornih menedžerjev in nadzornih svetov družb in bank. Spodbudno je tudi okrevanje domače potrošnje, saj je bila ta ključni zaviralec gospodarske rasti v zadnjih letih in je ena izmed njenih ključnih komponent.

"Vsekakor pa nam ni razumljiva zdajšnja črnogledost GZS, ki po koncu krize želi, zaradi nam neznanih razlogov - verjetno tudi političnih, da bi se kriza nadaljevala," so zapisali.