Slovenija na lestvici konkurenčnosti ostaja 46.

Slovenija je na lestvici zadržala najslabšo uvrstitev v zadnjih petih letih, pri čemer je lani to mesto dosegla med 67 državami, letos pa med 69.

Med članicami EU sta se tik nad Slovenijo uvrstila Italija in Ciper na 43. in 44. mesto, za njo pa so se zvrstile Madžarska (48. mesto), Romunija (49.), Grčija (50.), Poljska (52.), Hrvaška (53.), Bolgarija (57.) in Slovaška (63. mesto). Od teh je Poljska zabeležila tudi največji padec med evropskimi državami, izgubila je 11 mest.

Na prvem mestu lestvice je Švica, ki je položaj zamenjala s Singapurjem. Za njima so Hongkong, Danska, Združeni arabski emirati, Tajvan, Irska, Švedska, Katar in Nizozemska. ZDA so na 13. mestu, od ostalih velikih evropskih gospodarstev pa je Nemčija na 19. mestu, Združeno kraljestvo na 29., Francija pa na 32. mestu.

Od slovenskih sosed je najvišje uvrščena Avstrija, na 26. mestu. Od držav, ki so v EU vstopile leta 2004, pa sta najvišje Litva na 21. in Češka na 25. mestu.

Na dnu lestvice je Venezuela, spodnjo peterico sestavljajo še Namibija, Nigerija, Turčija in Mongolija.

Raziskava IMD poteka od 1989, Slovenija je njen del od 1999. Države razvršča predvsem glede na zmožnost izkoriščanja svojih virov za krepitev konkurenčnosti in blaginje. Zajema kratkoročne spremembe v določenem poslovnem okolju.

Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih na štirih področjih – gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji. To v Sloveniji izvajata Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in ljubljanska ekonomska fakulteta. Izvedbo raziskave v Sloveniji podpira agencija Spirit.

Uvrstitve po kazalnikih nad 35. mestom pomenijo konkurenčno prednost, uvrstitve pod to mejo pa konkurenčno slabost, je strnila Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.

Po krovnih področjih Slovenija najboljšo uvrstitev beleži na področju gospodarske uspešnosti (37. mesto) in infrastrukture (39. mesto).

Pri gospodarski uspešnosti so letos oceno poslabšali predvsem kazalniki domačega gospodarstva, v ospredju sta nižja gospodarska rast ter močan padec investicijske aktivnosti, še posebej med podjetji. Je pa država nekoliko izboljšala položaj po BDP na prebivalca po kupni moči, po tehnološki zahtevnosti gospodarstva in po oceni odpornosti gospodarstva. Položaj Slovenije so krepili tudi različni kazalniki zaposlenosti.

Slovenija se kot malo in odprto gospodarstvo najvišje uvršča po kazalnikih mednarodne trgovine, kjer zaseda 10. mesto, pri čemer je po besedah Sonje Uršič z IER prostor za izboljšave še pri izvozu tehnološko intenzivnih izdelkov in na znanju temelječih storitev. Ob umiritvi inflacije je Slovenija visoko tudi pri kazalnikih cen (17. mesto). Še naprej pa je zelo nizko pri kazalnikih mednarodnih investicij.

Pri infrastrukturi je Slovenija še vedno razmeroma dobro uvrščena, a je v zadnjih letih to področje prešlo z območja konkurenčne prednosti v območje, kjer že lahko govorimo o konkurenčni slabosti.

Letos še posebej šepa na nekaterih področjih osnovne infrastrukture, kot so kakovost zračne povezljivosti pa tudi pretočnost ostale prometne infrastrukture, uspešnost zelenega prehoda v energetiki in stroški elektrike za industrijske uporabnike. Šibka je tudi v nekaterih vidikih tehnološke infrastrukture, boljše rezultate pa kljub poslabšanju v tem letu dosega na področju znanstvene infrastrukture in izobraževanja.

Mlinski kamen slovenske uvrstitve na lestvici IMD sta področji vladne učinkovitosti (48. mesto) in poslovne učinkovitosti (55. mesto).

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija v tem desetletju izgubila 10 mest. Nizko je predvsem po davčni politiki (57. mesto) in po oceni učinkovitosti zakonodaje, ki vpliva na podjetja, kjer je letos zabeležila zgodovinsko nizko 51. mesto.

Tudi na področju poslovne učinkovitosti je Slovenija v zadnjih letih izgubila 10 mest in se kljub rahlemu letošnjemu izboljšanju uvršča na začelje lestvice. Ob določenem izboljšanju na področju produktivnosti, financiranja in sposobnosti prilagajanja podjetij položaj Slovenije poslabšuje predvsem ocena menedžerjev glede odnosov in vrednot v družbi.

Po tem zadnjem vidiku se Slovenija uvršča na nizko 64. mesto, gre pa predvsem za naklonjenost širše družbe podjetništvu in potrebi po prilagajanju, spremembah in reformah.

Direktor IER Damjan Kavaš je opozoril, da se svet eksponentno spreminja, zato je treba ponotranjiti potrebe po spremembah. Po Kavaševih besedah je vse bolj očitno, da se je obstoječi razvojni model Slovenije izpel. Treba se bo spopasti s tehnološkimi in drugimi spremembami ter si zastaviti nove prioritete.

Edina pot ohranjanja in dviga blaginje je skozi dvig dodane vrednosti, kar terja spremembe na vseh področjih in tako pri državi, gospodarstvu kot prebivalstvu, je prepričan. "Krize sicer še ni, a vsako leto, ko se ne odzovemo, zamujamo priložnost, da nekaj naredimo," je še dejal Kavaš.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so v odzivu na letošnjo raziskavo IMD glede konkurenčnosti zapisali, da bodo še naprej aktivno delovali za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. "Naše aktivnosti so usmerjene v spodbujanje podjetništva, internacionalizacije in prehoda v zeleno, digitalno in inovativno gospodarstvo," so navedli.

Slovenija po njihovem prepričanju ostaja konkurenčna, a bo bistvenega pomena, da svoje prednosti nadgradi z usmerjenimi ukrepi za dvig dodane vrednosti, spodbujanje inovativnosti ter krepitev podjetniškega okolja.

Rezultate letošnje raziskave IMD je na današnji novinarski konferenci Gospodarskega kroga v Ljubljani na hitro predstavil vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc. Ob tem je izpostavil, da na lestvici niso najvišje uvrščene velike države, ampak manjše. Medtem ko je večina slovenskih "tekmic" med manjšimi članicami EU pred Slovenijo in so svoj položaj izboljšale, je Slovenija obstala na mestu.

Je pa Ivanc postregel še z nekaterimi nespodbudnimi trendi v gospodarstvu. Tako je raven proizvodnje v predelovalnem sektorju glede na povprečje leta 2021 v Sloveniji trenutno dva odstotka nižja, v povprečju EU pa za tri odstotke višja.

Tudi rezultati poslovanja predelovalnih dejavnosti v letu 2024 so po Ivančevih besedah zelo šibki. Prodaja je realno nižja za 1,5 odstotka, dodana vrednost se je zvišala le za 0,4 odstotka, stroški dela pa so narasli za 2,5 odstotka. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je znižal za 3,3 odstotka, čisti dobiček pa v drugem zaporednem letnem padcu za skoraj 16 odstotkov na najnižjo raven po letu 2020, je nanizal.

Razpoloženje v podjetjih je slabše od povprečja EU in ostaja šibko tudi v drugem trimesečju. To skupaj z nekaterimi že objavljenimi najnovejšimi podatki po Ivančevih besedah kaže na to, da razmere ne bodo bistveno boljše kot v prvem četrtletju, ko se je gospodarstvo skrčilo.

Še eno slabo četrtletje bi lahko po Ivančevi oceni vodilo tudi v rast stroškov zadolževanja države, in to kljub nedavnemu dvigu bonitetne ocene. Pojavila bi se lahko tudi potreba po rebalansu državnega proračuna za letos.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je opozoril, da je slovensko gospodarstvo kot izvozno usmerjeno zaradi nepredvidljivih razmer v trgovinskih partnericah in globalne negotovosti toliko bolj ranljivo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da stopimo skupaj in omogočimo gospodarstvu čim bolj konkurenčne pogoje poslovanja.

V GZS predlagajo pet sklopov ukrepov. Eden je davčna razbremenitev, pri čemer bi bili ukrepi za razbremenitev dela po besedah Šimonke možni že v tem mandatu. V gospodarstvu so znova pozvali tudi k prestavitvi uvedbe prispevka na dolgotrajno oskrbo ali k njegovi postopni uvedbi, saj še vedno vztrajajo, da se bo denar pobiral "na zalogo".

Poleg tega na GZS še naprej pozivajo ukrepom za ublažitev visokih cen energije za energetsko intenzivna podjetja, k spodbujanju investicij, k pospešitvi digitalnega prehoda in inovacijske učinkovitosti, k povečanju kakovosti in učinkovitosti izvajanja javnih storitev ter k ukrepom za motivacijo brezposelnih za vrnitev na trg dela, za spodbujanje dela starejših in za dodatno pospešitev postopkov za zaposlovanje tujcev.

"Ko obrtnik izstavi svoj račun, vsi vemo, kaj smo s plačilom tega računa tudi dobili. Če naša pričakovanja niso izpolnjena, sledijo reklamacija, zavrnitev računa ali neplačilo," je medtem prepričan predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Podobno bi moralo po njegovih besedah veljati v odnosu države do davkoplačevalcev. Ko država naloži neko davščino, bi moralo biti jasno, kaj bomo zanjo prejeli, je ponazoril.

V zadnjem času po njegovih besedah ni tako, saj da vlada ni dala pojasnil, za kaj bomo davkoplačevalci s prispevkom za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem plačevali. "Ne moremo pristati na pobiranje davka na zalogo," je bil jasen.

"Če naša pričakovanja ne bodo izpolnjena, bo morda potrebna kakšna reklamacija ali zavrnitev teh obremenitev," je dodal. Vlada ima, tako Cvar, zdaj še zadnjo priložnost, da vendarle prisluhne gospodarstvu.

Manj optimistična je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Prepričana je namreč, da se nobena vlada ne bo lotila konkretnih ukrepov v smeri priporočil gospodarstva, saj so takšni ukrepi večinoma nepriljubljeni. Tako dvomi, da se bodo v zadnjem letu vlade zgodili premiki. Ocenila je tudi, da v Sloveniji zelo lagodno živimo ter da je težko sprejemati in izvajati ukrepe, ki v to lagodnost dregnejo.

Lahova je opozorila, da smo v zadnjih letih v celoti porušili razmerja glede vzdržnega razvoja. Poudarek se daje predvsem na socialnem vidiku, v celoti smo zanemarili ekonomskega, je zatrdila. Po njenih besedah je vlada sprejemala pretežno ukrepe za polnjenje proračuna, ki blaginje na dolgi rok ne bodo prinesli. Težavo vidi tudi v nepredvidljivem poslovnem okolju.

Predsednica Nemško-slovenske gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je medtem spomnila na nedavno predstavljeno raziskavo med nemškimi vlagatelji glede privlačnosti držav v srednji in vzhodni Evropi za nemške naložbe. Raziskava glede Slovenije po njenih besedah kaže na sončne in senčne strani.

Čeprav 80 odstotkov anketiranih vlagateljev ostaja zvestih Sloveniji kot naložbeni destinaciji, so nove naložbe v državo po besedah von Bohnstein šibke, večino gre za reinvestiranje obstoječih investitorjev. Trend je tudi selitev regionalnih sedežev podjetij na Hrvaško. Dolgoročno to pomeni izgubljanje pomena Slovenije kot naložbene destinacije, je opozorila.