Slovenija se je na letošnji lestvici med 64 državami uvrstila na 40. mesto. Kot so v današnjem sporočilu zapisali na GZS, je država svojo uvrstitev poslabšala predvsem na področjih poslovne in vladne učinkovitosti ter pri infrastrukturi, medtem ko jo je izboljšala pri gospodarski uspešnosti. Na zbornici so med drugim opozorili na področje digitalizacije v podjetjih, kjer je po njihovi oceni premalo tako vajencev kot tujih usposobljenih strokovnjakov. "S ciljem dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bi bilo treba ta delež povečati," so poudarili.
Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je sicer po navedbah GZS posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. "Slabost na tem področju predstavljata še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva," so zapisali in dodali, da zadnji vpliva tudi na nižjo rast produktivnosti. "Tudi delež tujih neposrednih naložb slovenskih podjetij ostaja nižji kot v primerljivih državah. Opozarjamo, da je to eden od razlogov za počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenija je pet mest izgubila na področju vladne učinkovitosti, k čemur sta po navedbah GZS prispevala velika rast javnofinančnega primanjkljaja ter slabšanje poslovne zakonodaje. "Poslabšali smo se zaradi manj privlačnih spodbud za tuje investitorje, protekcionizma države, ki otežuje poslovanje podjetij, in oteženega zaposlovanja tujcev," so navedli.
V sklopu poslovne učinkovitosti je Slovenija največji padec utrpela na področjih uporabe velike množice podatkov, podjetništva v poslovanju ter računovodskih in revizijskih praks, so med drugim še našteli na GZS. Med slabostmi med drugim ostajajo nizka učinkovitost nadzornih svetov, kjer se je Slovenija uvrstila na 63. mesto.
V sklopu infrastrukture je Slovenija izgubila štiri mesta. Zakonodaja po mnenju GZS premalo podpira tehnološki razvoj, enako velja za njegovo financiranje. Med slabostmi so izpostavili tudi nizke uvrstitve pri javno-zasebnem partnerstvu, razpoložljivosti inženirjev in počasen razvoj ter aplikacijo novih tehnologij.
Na prvih treh mestih dejavnikov privlačnosti Slovenije medtem že vrsto let sledijo usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Dinamičnost gospodarstva, pa tudi dostop do finančnih virov, sta se izboljšala, poslabšala pa se je stroškovna konkurenčnost. Najmanj privlačna faktorja sta neučinkovit pravni red in nekonkurenčna davčna ureditev, so še strnili na GZS.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.