Sloveniji ne grozi bankrot!

Lars Christensen, glavni ekonomist pri skupini Danske Bank, naj bi Sloveniji napovedal hude težave, morda celo bankrot. To smo lahko prebrali v intervjuju z njim, ki je bil objavljen v češkem časopisu Lidove Noviny. Na srečo pa informacija ne drži, češki novinar je intervjuvanca namreč narobe razumel.  "To je napaka. Tega ni izrekel, niti nima takega stališča do slovenskega gospodarstva. Češki novinar je obljubil, da bo v najkrajšem možnem času popravil napako," je za 24ur.com sporočil predstavnik Danske Bank.

Christensen je s svojimi gospodarskimi napovedmi že večkrat 'zadel žebljico na glavico'. Med drugim je napovedal zlom islandskega gospodarstva ter krizo v baltskih državah. Pred kratkim pa je naznanil, da bankrot grozi Grčiji in morda tudi Španiji.

Katere države so v največjih težavah?

Tokrat so ga spraševali o posledicah gospodarske in finančne krize, ki trenutno pesti svet. Po njegovih besedah bi bil lahko problematičen način reševanja z velikodušnimi posojili bankam in podjetjem na robu propada. Če bi Evropska centralna banka nadaljevala s tem početjem, bi lahko sprožila naslednjo krizo, če ga prekinejo, pa bi to pomenilo hud udarec za številne države.

Christensen napoveduje, da države z zdravimi javnimi financami ne bodo prizadete, drugače pa je s tistimi, ki se na tem področju že soočajo s težavami. V evroobmočju naj bi to bila Grčija, poleg nje pa so se na robu znašle še Romunija, Bolgarija, Ukrajina, Srbija in tudi Hrvaška.

"Več evropskih držav bo bankrotiralo," je dejal. "Skrajni primer je še vedno Islandija, blizu je tudi Ukrajina. Baltske države si tega scenarija še ne upajo povsem izključiti, čeprav dvomim, da se bo uresničil. Najbližje propadu je Latvija. Grčija ni v nevarnosti, saj nihče ne bo tvegal propada države iz evroobmočja." Potemtakem si lahko oddahne tudi Slovenija?

Zgrešena monetarna politika?

Christensen nadaljuje, da je evropska monetarna politika zgrešena. "Težko je imeti enotno valuto in enotno obrestno mero v državah s tako dramatično različnimi plačami, cenami, političnimi stili ter kulturnimi in civilizacijskimi normami," je dejal v intervjuju. Dodal je, da v evroobmočje ne bi sprejel nobene nove države, dokler katera iz njega ne izstopi.