Slovenija je na vrhu evropske lestvice, na kateri si nobena država ne želi biti. Evropska agencija za okolje je v posodobljenem pregledu gospodarskih posledic vremenskih in podnebnih ekstremov ugotovila, da je bila Slovenija med letoma 1980 in 2025 najbolj prizadeta članica EU glede na število prebivalcev.
Skupna ocenjena gospodarska škoda zaradi poplav, neurij, suš, vročinskih valov in drugih ekstremnih dogodkov je v Sloveniji v tem obdobju znašala 9541 evrov na prebivalca.
Za primerjavo: v Španiji, ki je na drugem mestu, je znašala 3316 evrov, v Luksemburgu 3061 evrov, Italiji 2805 evrov, v sosednji Avstriji pa 2576 evrov na prebivalca. Slovenski znesek je tako približno 2,9-krat tolikšen kot španski in 3,7-krat tolikšen kot avstrijski.
Pri tem ne gre za denar, ki bi ga vsak prebivalec dejansko plačal ali izgubil. EEA je skupno ocenjeno gospodarsko škodo v posamezni državi v celotnem obdobju delila s povprečnim številom prebivalcev. Podatek tako omogoča primerjavo med različno velikimi državami, ne predstavlja pa osebne finančne izgube posameznika. Vsi zneski so izraženi v cenah iz leta 2025, kar pomeni, da so upoštevane spremembe vrednosti denarja skozi čas.
Slovenija je na prvem mestu tudi po gospodarski škodi na kvadratni kilometer površine. Na tem seznamu ji sledita Belgija in Luksemburg.
Povsem drugačna je razvrstitev držav glede na skupno vrednost škode. V absolutnih zneskih so največ izgub utrpele Nemčija, Italija in Francija, ki imajo bistveno več prebivalcev in večja gospodarstva.
Podatki tako kažejo, da lahko ekstremni vremenski dogodki za manjše države predstavljajo posebej veliko gospodarsko breme, četudi njihova skupna škoda ne dosega zneskov največjih evropskih gospodarstev.

Le trije odstotki škode v Sloveniji so bili zavarovani
Še posebej izrazita je razlika pri zavarovanju nastale škode. Po podatkih EEA je bilo v Sloveniji med letoma 1980 in 2025 zavarovanih le približno tri odstotke gospodarske škode zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov. Za primerjavo: v Španiji je bilo zavarovanih 11 odstotkov škode, v Luksemburgu pa kar 62 odstotkov.
Nezavarovana škoda ne pomeni nujno, da so celotno breme neposredno nosila gospodinjstva. Stroški lahko bremenijo tudi podjetja, občine in državo, del izgub pa lahko ostane nepovrnjen. Podatek kljub temu razkriva veliko vrzel v zavarovalni zaščiti pred naravnimi nesrečami.
V Evropi za 920 milijard evrov škode, skoraj tretjina v zadnjih petih letih
V vseh državah Evropske unije so vremenski in podnebni ekstremi med letoma 1980 in 2025 povzročili za približno 920 milijard evrov neposredne gospodarske škode. Od tega je več kot 270 milijard evrov nastalo samo v zadnjih petih letih, med letoma 2021 in 2025.
Rast izgub je razvidna tudi iz primerjave povprečnih letnih zneskov po desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je povprečna letna škoda v EU znašala približno 8,8 milijarde evrov. V devetdesetih letih se je povečala na 15,3 milijarde, v prvem desetletju tega stoletja na 17,7 milijarde, med letoma 2010 in 2019 pa na 21,2 milijarde evrov. Za obdobje od leta 2020 do 2025, ki zajema šest let, EEA ocenjuje povprečno letno škodo na 48,2 milijarde evrov.
Največ škode povzročajo poplave
Največji delež ocenjene gospodarske škode v EU predstavljajo poplave. Po podatkih EEA so bile med letoma 1980 in 2025 odgovorne za 44 odstotkov vseh izgub, kar glede na skupno oceno 920 milijard evrov pomeni približno 405 milijard evrov.
Približno četrtino škode so povzročili meteorološki dogodki, kot so neurja in udari strel, brez toče.
Približno četrtino predstavljajo tudi podnebni dogodki, kot so suše, obdobja izrazitega mraza in pozebe, pri čemer so vročinski valovi in požari obravnavani posebej.
Toča, gozdni požari in vročinski valovi skupaj predstavljajo okoli pet odstotkov ocenjene neposredne gospodarske škode. Takšna razvrstitev ne pomeni, da imajo vročinski valovi majhne posledice za prebivalstvo. EEA namreč pri tem kazalniku obravnava predvsem neposredno gospodarsko škodo na premoženju in sredstvih, ne pa vseh zdravstvenih in družbenih posledic ekstremnih temperatur.

EEA opozarja: Škoda bo verjetno še naraščala
Evropska agencija za okolje opozarja, da se podnebna tveganja povečujejo, prilagajanje nanje pa ne poteka dovolj hitro.
Prihodnja gospodarska škoda bo odvisna od pogostosti in intenzivnosti ekstremnih dogodkov, vrednosti izpostavljenega premoženja ter učinkovitosti ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.
EEA ocenjuje, da bodo izgube zaradi nadaljnjega stopnjevanja vremenskih in podnebnih ekstremov verjetno naraščale, čeprav obseg prihodnjih posledic ostaja negotov.
Evropska unija želi tveganja zmanjšati s strategijo prilagajanja podnebnim spremembam iz leta 2021 in evropskim okvirom za podnebno odpornost iz leta 2026. Cilj je okrepiti pripravljenost držav na naravne nesreče, zmanjšati izpostavljenost prebivalstva in infrastrukture ter omejiti prihodnjo gospodarsko škodo.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.