Slovenija je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal na lestvici ekonomskih svoboščin, ki v 157 državah meri poseganje vlade v gospodarstvo, v primerjavi z letom prej nazadovala z 38. na 58. mesto. Med 41 državami v Evropi je Slovenija, ki je skupno oceno sicer izboljšala za 0,1 odstotne točke, zasedla 27. mesto. Hong Kong je na lestvici že 13. zapored zasedel prvo mesto, za njim pa se je uvrstil Singapur.
Slovenija uživa visoko stopnjo svobode v poslovanju, pri naložbah, v trgovini, poleg tega je po podatkih raziskave v državi prisotne malo korupcije. A ker je Slovenija članica EU, bi se razmere, ko gre za korupcijo, lahko še izboljšale, poudarja raziskava.
Slabosti so raziskovalci zaznali predvsem na trgu dela in pri zagotavljanju lastninskih pravic, zbodlo pa jih je tudi vladno poseganje v gospodarstvo.
Drago odpuščanje zaposlenih
Trg dela v Sloveniji obremenjuje toga delovno pravna zakonodaja, ki zavira rast produktivnosti. Medtem ko so stroški zaposlitve posameznika, ki niso povezani s plačo, srednje visoki, pa so stroški povezani z odpustitvijo zaposlenega relativno visoki, ugotavlja raziskava.
Poleg tega je togo določeno urejanje delovnega časa. Raziskovalci tako poudarjajo, da mora Slovenija zmanjšati togost trga dela, da bi tako pospešili rast produktivnosti in ustvarjanje novih delovnih mest.
Birokratske ovire za ustanavljanje podjetij
Da bi Slovenija okrepila podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest, bi bilo treba poenostaviti ustanavljanje novih podjetij, menijo raziskovalci. V Sloveniji je za ustanovitev novega podjetja v povprečju potrebnih 60 dni, medtem ko svetovno povprečje znaša 48 dni. Ustanavljanje, upravljanje in zapiranje podjetja je sicer relativno dobro zaščiteno v nacionalni zakonodaji, dodaja raziskava.
H korupciji nagnjeno pravosodje
Zasebna lastnina je v Sloveniji dobro zavarovana, težave pa izvirajo iz sodnega sistema. Sodišča imajo, kot navaja raziskava, premalo osebja, odločitve pa sprejemajo prepočasi. Poleg tega pa je v sodnem sistemu zaznati korupcijo. Vlagatelji so tako zaskrbljeni zaradi šibke zaščite na sodiščih, opozarjajo raziskovalci.
Nepregledni javni razpisi
Trgovinska politika Slovenije je enaka kot v ostalih članicah EU. Povprečna carinska stopnja je v EU leta 2005 znašala 1,7 odstotka. Različne evropske politike pa na drugi strani prinašajo številne necarinske ovire. Raziskava navaja subvencije za kmetijstvo, omejitve pri licencah in druge omejitve pri dostopu do trga. Slovenska vlada prav tako uporablja zapletene farmacevtske uredbe in netransparentna pravila za javne razpise.
Zelo visoka obdavčitev dohodkov
Raziskava nadalje ugotavlja, da v Slovenija velja zelo visoka obdavčitev dohodka in zmerna obdavčitev dohodkov pravnih oseb. V zadnjih letih so celotni prihodki iz naslova obdavčitev znašali v povprečju okoli 37,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Glede svobode naložb raziskovalci poudarjajo, da za tuje vlagatelje velja nacionalna zakonodaja, omejitve za portfeljske naložbe pa so bile odpravljene. Leta 2003 je Slovenija odpravila tudi skoraj vse omejitve na kapitalskem in denarnem trgu. Neomejenih je večina neposrednih naložb, posebna dovoljenja potrebujejo le tisti, ki bi želeli trgovati ali vlagati v oborožitveni industriji.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.