Evropska komisija bo v začetku marca na obisku v Sloveniji preverila njeno makroekonomsko stanje. Obisk sodi v sklop poglobljene analize, ki jo zaradi tveganj glede makroekonomskih neravnovesij po oceni komisije potrebujejo nekatere članice EU.
Razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji so po navedbah komisije "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnemu sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja".
Poročilo komisije je po mnenju slovenskega ministra za finance Janeza Šušteršiča "zelo uravnoteženo, pošteno in transparentno, saj temelji na sistemu jasno opredeljenih indikatorjev, ki so za vse države enaki". "Seveda pa številke ne povedo vsega in temu je namenjen obisk," je dejal Šušteršič.
Pojasnil je, da je bila Slovenija v poročilu izpostavljena zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, ki se je kopičila predvsem v času pred gospodarsko krizo in potem ostala na kritičnih ravneh, ker ni več novih posojil, ki bi omogočala hitrejše razdolževanje podjetij. Pri tem je minister dodal, da gre za povprečje indikatorjev za zadnja tri leta, kar je še zlasti pomembno za indikator, ki govori o stroških dela na enoto proizvoda.
V Sloveniji se namreč po njegovih besedah na tem področju še vedno pozna učinek visoke rasti plač v javnem sektorju v obdobju, ko je bila uveljavljena plačna reforma, sicer pa so podatki o rasti plač v zadnjih dveh letih zelo zmerni tako v zasebnem kot javnem sektorju, kjer so praktično zamrznjene, tako da se vrednost tega indikatorja izboljšuje. "To so stvari, ki jih bomo lahko komisiji predstavili, in glede na to, koliko bodo ti argumenti prepričljivi, bo potem komisija opredelila stališče, kakšni ukrepi so v Sloveniji potrebni," je pojasnil Šušteršič.
Poleg Slovenije je komisija izpostavila še enajst članic Unije, katerim po njeni oceni grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja. To so Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Španija, Švedska in Velika Britanija.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.