Odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije je podprl vlado, ki je prižgala zeleno luč za kompromisno rešitev glede zapisa imena skupne evropske valute evro. Ta se bo skladno s kompromisom, doseženim na ravni odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU, pisal "euro", dovoljeno pa je sklanjanje po nacionalnih jezikovnih pravilih. Kot je seji odbora povedal predsednik odbora Ljubo Germič, je sklep, s katerim se je odbor strinjal s stališčem vlade, podprlo osem od navzočih članov, dva pa sta bila proti. Proti sta glasovala Bogdan Barovič iz SNS in Majda Potrata iz ZLSD.
Preplet pravnih in jezikovnih vprašanj
Predlog Sloveniji omogoča sklanjanje besede evro na podlagi korena "eur" in s tem spoštovanje slovenskih jezikovnih pravil, je poudaril Germič. Po njegovih besedah je bila sicer razprava odbora "zelo dinamična in konstruktivna" na njej pa je sodeloval tudi viceguverner Banke Slovenija Andrej Rant. Slednji je poskušal pojasniti posledice sprejete kompromisne rešitve. Po njegovem mnenju gre namreč za preplet pravnih in jezikovnih vprašanj, kompromis pa je ocenil kot dober, saj ločuje dosedanjo prepletenost omenjenih vprašanj. Omogoča namreč ohranjanje pravne zaščite enotne denarne enote, kot je zapisana v pogodbi EU, omogoča pa tudi ohranjanje in uporabo nacionalnih jezikovnih pravil.
Pobuda vladi za dosledno uveljavljanje enakopravnosti
Odbor je na vlado naslovil tudi pobudo, da naj vlada pristojnim organom EU predlaga dosledno uveljavljanje enakopravnosti članic EU pri označevanju bankovcev in kovancev. Germič je pojasnil, da gre predvsem za to, da se utegnejo podobne dileme, v katerih so se v zvezi z zapisom evra znašle Slovenija, Litva, Latvija in Madžarska pojaviti tudi ob prihodnjih širitvah EU, zato naj Slovenija sprejeto izhodišče še z večjo pozornostjo spremlja v prihodnje.
Madžarska in Latvija zavrnili kompromis
Madžarska in Latvija sta danes formalno zavrnili kompromis o zapisu imena skupne evropske valute evro. Obe državi sta sicer po navedbah diplomatov izrazili pripravljenost, da kljub nestrinjanju z zapisom 29. oktobra v Rimu podpišeta ustavno pogodbo, ki seveda govori tudi o skupni evropski valuti in njenem imenu. K njej pa želita dodati deklaracijo, v kateri bi poudarili, da se z enotnim črkovanjem ne strinjata in da si bosta prizadevali za njegovo spremembo. Kakšno rešitev zapleta bo skušalo doseči, mora zdaj odločiti nizozemsko predsedstvo EU.