To je sporočilo Ascenta, ki so ga objavili na spletni strani: "Sprožili smo arbitražni postopek proti Sloveniji. Zaradi nastale škode zahtevamo pol milijarde evrov." Sloveniji očitajo kršitev sporazuma ter pogodbe o energetski listini.
"Slovenija nadaljuje s preprečevanjem razvoja projekta s svojimi arbitrarnimi odločitvami s strani njihovega okoljskega regulatorja ARSO, ki so nam jih sporočili šele po velikih zamudah. Zamudili so lastne časovne roke, do katerih bi morali sporočiti svojo odločitev," je na uradnem YouTube kanalu družbe Ascent Resources dejal glavni izvršni direktor Andrew Dennan. Doslej so škodo ocenjevali na 120 milijonov evrov, zdaj na debelih 500 milijonov. Tak preskok je tudi zaradi nedavnih podražitev plina, so prepričani v umanoteri, a da gre za zelo napihnjeno številko.
"To so dejansko ocenjeni vsi dobički v najvišji možni postavki, ki bi jih lahko iz tega projekta zaslužili. In ravno ect, ta pogodba, ki omogoča takšne tožbe, omogoča, da podjetja tožijo za vse morebitne dobičke, ki bi jih ustvarili v celotni življenjski dobi te naložbe," pojasnjuje Andrej Gnezda iz umanotere. In kdaj se je začel spor med Slovenijo in britanskimi plinarji? Zgodba ima že dolgo brado. Ascent je v Petišovcih s pomočjo t. i. frekinga želel izčrpati zemeljski plin, razlagajo v umanoteri, a da gre za izredno nevaren postopek.
"Lahko pride do tveganja za onesnaženje podzemne vode, postopek je povezan tudi s tresenji tal in manjšimi potresi, zaradi česar so v več članicah prepovedali freking," dodaja Gnezda. Pred kratkim so ga prepovedali tudi v Sloveniji. A ko je ARSO marca 2019 odločil, da se najprej izvede presoja vplivov na okolje, so očitno britanskim plinarjem stopili na žulj."Vendar pa namesto da bi ascent opravil to presojo, se je odločil, da bo na podlagi pogodbe o energetski listini, torej ect, tožil Slovenijo za odškodnino," razlaga Gnezda.
Slovenija je tudi podpisnica listine prek Evropske unije, zato v umanoteri menijo, da je skrajni čas, da odstopimo od pogodbe."Pričakujemo, da bo, ker se bo o tem v kratkem odločalo tudi na ravni EU, Slovenija v okviru sveta EU zavzela stališče skupaj z ostalimi članicami Evropske unije," še dodaja Gnezda.
Kaj lahko pričakujemo v sporu med britanskimi plinarji in Slovenijo? Dr. Janja Hojnik s pravne fakultete UM pojasnjuje: "Jaz mislim, da so velike možnosti, da dobimo, da podjetje v tej zadevi ne zmaga glede na to, da je ta praksa frekinga prepovedana v vseh državah članicah Evropske unije." A da po drugi strani težko ocenjuje, kakšne obljube so bile dane podjetju, ko je bila zakonodaja še drugačna. V državnem odvetništvu pa so zaenkrat zaviti v molk, da je bila Sloveniji res vročena zahteva za arbitražo, a nadaljnjih korakov ne razkrivajo.
KOMENTARJI (88)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.