Slovenija pri spopadanju z gospodarskimi vidiki pandemije na drugem mestu

Analitiki uglednega liberalnega britanskega tednika so za razvrstitev uporabili pet meril, primerjali pa so vrednosti v zadnjem četrtletju leta 2019 in v lanskem tretjem trimesečju oziroma v obdobju, za katero so na voljo zadnji razpoložljivi podatki.

Prvi kriterij je realna rast BDP, drugi realna rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tretji rast tečajev delnic po najbolj relevantnem borznem indeksu, četrti rast investicij v osnovna sredstva in peti rast neto javnega dolga v deležu od BDP.

Prvo mesto je po izračunu na podlagi teh petih dejavnikov zasedla Danska, Slovenija je bila druga, v prvi peterici so bili še Švedska, Norveška in Čile. Prvo deseterico so poleg njih sestavljale Irska, Poljska, Nizozemska, ZDA, Avstralija in Kanada.

Zadnjih pet mest na lestvici so medtem od zgoraj navzdol zasedli Avstrija, Nemčija, Japonska, Združeno kraljestvo in čisto na dnu Španija.

Za Slovenijo so pri Economistu v omenjeni časovni primerjavi navedli 1,2-odstotno realno rast BDP, 10,1-odstotno realno rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, 33-odstotno rast vrednosti delniškega indeksa, 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in povečanje neto javnega dolga v deležu od BDP za 7,4 odstotne točke.

V SD prepričani, da Slovenija ni med zmagovalkami

V SD medtem menijo, da Slovenija ni med gospodarskimi zmagovalkami epidemije. "Še posebej zato, ker položaj posameznikov ni boljši, kot je bil pred epidemijo, in ker smo si nakopičili velik dolg, ki ga bomo plačevali še desetletja. Kajti izvedli nismo nobenega razvojnega niti strukturnega preboja, temveč gre v Sloveniji za porabo deset in več milijard evrov v treh letih – za dajanje predvolilnih bonbončkov. In ta denar bo treba vrniti," pravi Milan M. Cvikl, predsednik sveta SD za finance, razvoj in kohezijsko politiko. 

"Prvi izbrani indikator kaže, da imamo sicer 1,2-odstotno rast BDP, kar je po lanskoletnem velikem padcu predvsem posledica nadaljevanja zadolževanja v letu 2021, pospešitve domače potrošnje, ki je bila iz javnih virov financirana z visokimi izplačili dodatkov v zdravstvu in drugje (65 odstotkov in več na plače) ter transferov. Ti imajo vse pogosteje obliko predvolilnih bonbončkov. In ta rast tudi ni kaj bistveno boljša kot v drugih državah, strukturno pa ni vzdržna. Zato imamo enega najslabših strukturnih javnofinančnih primanjkljajev. Drugi indikator je prihodek v gospodinjstvih na osebo, ki se je v povprečju res povečal za 10,1 odstotka,  a to je predvsem posledica večje rasti gospodinjstev, ki jo financira država, torej spet dodatki oziroma rast plač v javnem sektorju ali pa se ta generira v finančnih ali monopolnih storitvah. Ne pozabimo, da na realno vrednost teh prihodkov vpliva inflacija. To potrjujejo zadnji podatki Sursa o plačah, ki pravijo, da je bila oktobra 2022 povprečna plača nominalno višja, realno pa nižja. Povedano drugače, gre za enkraten, kratkoročen dvig osebne potrošnje, ki ga financira zadolževanje države, kar dvakrat hitreje vpliva na rast potrošnje, ne pa dvig plač na podlagi ustvarjenega v gospodarstvu. To je napačna politika. Tretji indikator odraža napihovanje plitvega borznega trga, s katerim se tudi ne gre hvaliti, ker je rezultat zaveze NLB, d. d., da mora izplačevati visoke dividende, spremembe maržnih politik države pri Petrolu, d. d., zaradi česar plačujemo dražji bencin in seveda rast cen delnic farmacevtov, kar je odraz pandemije. Četrti indikator, za 6,8 odstotne točke večja rast investicij, je rezultat začetih projektov, ki so se dolga leta pripravljali v vseh predhodnih vladah, in  seveda gradbene konjunkture. Peti indikator je rast javnega dolga v BDP, ki pa naj bi bila po predstavljenih podatkih v tretjem četrtletju 2021 in konec leta 2019 le 7,4 odstotne točke večja. Ta podatek pa ni točen, prava številka je dvakrat večja rast deleža dolga v BDP, in sicer 14 odstotkov," pojasnjuje. 

"Če bi držalo, da ima vlada večji fiskalni prostor, kot ga ima v resnici, bi sedaj uradno razglasila epidemijo, izvedla ukrepe za omilitev inflacije na področju energetike, zmanjšala DDV in uvedla energetske vavčerje. A vsega tega ni, imamo samo selektivne ukrepe v predvolilne namene in za izbrane skupine," so še prepričani v SD.