Slovenija razvojno dohiteva EU: rast slovenskega BDP višja od povprečja

Realna rast slovenskega BDP bo po Umarjevi oceni v prihodnjih dveh letih ostala stabilna, blizu treh odstotkov, kolikor je njihova trenutna napoved za 2020. Rast tujega povpraševanja naj bi se malenkost povečala, pričakujejo tudi pozitiven vpliv večjega števila delovnih dni v 2020, ki jih bo šest več kot letos. Rast domače potrošnje bo predvidoma nekoliko nižja kot letos, rast investicij pa naj bi bila podobna.

V Banki Slovenije medtem zaradi letošnje upočasnitve domače gospodarske rasti ter še vedno prisotnih tveganj v mednarodnem okolju pričakujejo rast, ki bo nižja od treh odstotkov, a bo še naprej znatno presegala pričakovano rast evrskega območja oziroma EU, ki naj bi bila nekaj nad enim odstotkom. Pri vsem tem tveganja za te napovedi izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, na žalost pa negativna tveganja prevladujejo nad pozitivnimi, ugotavljajo na Umarju.

Marko Bombač iz NLB Skladov medtem pravi, da je njihov najverjetnejši scenarij, da se bo globalna gospodarska rast v prihodnjem letu okrepila, kar bi bilo prek rasti izvoza pozitivno tudi za izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo. V tem primeru se mu zdi triodstotna rast BDP ali še nekoliko več povsem realen scenarij.

Na uradu pričakujejo, da bo rast vsaj prihodnji dve leti še vedno presegala tisto v celotni EU in evrskem območju, kar bo Sloveniji po velikem padcu v krizi omogočalo razvojno konvergenco. Na Banki Slovenije dodajajo, da bo rast po srednjeročnih napovedih okoli 1,5 odstotne točke višja kot v območju evra.

Bombač prav tako pričakuje nadaljevanje dohitevanja. Pri tem spominja, da zdajšnja gospodarska rast temelji na precej bolj zdravih temeljih kot pred zadnjo krizo. Ker je bila rast plač v slovenskem gospodarstvu do nedavnega precej pod povprečjem držav srednje in vzhodne Evrope, je slovensko gospodarstvo po njegovih besedah precej pridobilo tudi na konkurenčnosti.

Kljub pospešku pri rasti plač Slovenija glede na precej bolj pregrete države iz omenjene regije še vedno pridobiva na konkurenčnosti, je še ugotovil Bombač, pri čemer pa tveganje po njegovem predstavljajo morebitni populistični ukrepi, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj togo in manj konkurenčno.

Na malo daljši rok pa bo za zapiranje razvojne vrzeli ključna pospešitev rasti produktivnosti, za kar bodo potrebni korenitejši ukrepi ekonomske politike. Nadaljnja konvergenca tako ni povsem samoumevna, opozarjajo na Umarju. Na ključni pomen strukturnih reform, vlaganj v raziskave in razvoj in izboljšanja pogojev za mlade izobražene v državi za dolgoročno rast in blaginjo opozarjajo tudi v Banki Slovenije.

V evrskem območju stabilizacija, a ne stagnacija

V evrskem območju oz. celotni EU, torej v širšem domačem gospodarskem okolju Slovenije, bo gospodarska rast po napovedi mednarodnih institucij v prihodnjih letih stabilna in bo dosegla nekoliko več kot en odstotek. Zaenkrat se torej pričakuje stabilizacija gospodarske rasti, ne pa gospodarska stagnacija, na Umarju odgovarjajo na vprašanje, ali območju evra grozi japonski scenarij dolgotrajne stagnacije.

Gospodarsko rast v EU poleg zunanjetrgovinskih in domačih cikličnih dejavnikov, ki vplivajo predvsem na (izvozno usmerjeno) predelovalno industrijo, sicer duši nizka rast produktivnosti dela, ki se po krizi ni povsem povrnila, opozarjajo na uradu. Med potenciali za njeno krepitev omenjajo večje investiranje v informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, v znanje in razvoj, prilagoditev izobraževalnih sistemov, povečanje konkurence na nekaterih trgih proizvodov in storitev in odločnejše soočanje s izzivi staranja prebivalstva, ki lahko negativno vpliva na skupno kupno moč.

Banka Slovenije glede evrskega območja in EU poudarja, da se bo gospodarski cikel nadaljeval, le z upočasnjenim tempom. Gospodarske razmere so trenutno res manj ugodne kot pred letom, a povečini niso odraz notranjih težav, temveč posledica odvisnosti od svetovne trgovine. Ker so razvojne razlike v EU oziroma evrskem območju še vedno velike, bi moralo to po oceni Banke Slovenije še naprej spodbujati procese razvojnega dohitevanja.

Bombač poudarja, da so v NLB Skladih kratkoročno optimistični glede evropskega gospodarstva. Če bi prišlo do pospeška pri globalni rasti, bi to pozitivno vplivalo na izvozno usmerjeno Nemčijo in s tem tudi na celotno evrsko območje. Tudi tveganja glede brexita in nestabilnosti v Italiji so se močno znižala, je povedal. Napovedi sicer za zdaj večinoma govorijo, da bo rast v Nemčiji v prihodnjem letu ostala šibka, nato pa naj bi se vrnila na raven nekoliko nad enim odstotkom. Tam okoli naj bi bila v Franciji, Italiji pa za zdaj ne kaže, da bi se lahko izkopala iz stagnacije.

Nekaj, kar se zdi gotovo, pa je, da bo denarna politika v evrskem območju celotno 2020 in verjetno še dlje zelo ekspanzivna, saj hitre okrepitve inflacijskih pritiskov ni pričakovati. Podjetja, banke in gospodinjstva v območju skupne valute bodo tako še naprej morali krmariti skozi obdobje nizkih obrestnih mer z vsemi njegovimi pozitivnimi in negativnimi vidiki. Evropska centralna banka ves čas opozarja članice območja, da morajo svoje k spodbujanju gospodarstva dodati tudi same. Tiste, ki lahko, s fiskalnimi spodbudami, vse pa s strukturnimi ukrepi za dolgoročno rast.