Od petih konvergenčnih kriterijev za uvedbo skupne evropske valute Slovenija ne izpolnjuje dveh, in sicer je njena inflacija previsoka (do avgusta 2004 je bila 4,1 odstotka namesto manj kot 2,4 odstotka) prav tako pa država v mehanizmu menjalnih tečajev ERM II še ne sodeluje dve leti.
Tako je danes ugotovila Evropska komisija v objavljenem konvergenčnem poročilu za tiste države, ki še niso vstopile v evroobmočje, pa to morajo storiti.
BS mora popraviti cilje
Slovenijo komisija tudi opominja, da Zakon o Banki Slovenije (BS) ni skladen s pogodbo o EU in statutom Evropske centralne banke (ECB) in zveze centralnih bank članic (ESCB). Kot izhaja iz poročila, pripombe v zvezi z neskladnostjo s pogodbo letijo na cilje Banke Slovenije, katerih formulacijo je treba spremeniti, tako da bo jasno, da BS podpira splošno gospodarsko politiko in si bo prizadevala varovati finančno stabilnost.
Slovenija izpolnjuje tri kriterije
Konvergenčna kriterija, ki ju Slovenija že izpolnjuje, sta njen proračunski primanjkljaj (2 odstotka BDP) in javni dolg (29,4 odstotka BDP) ter dolgoročna obrestna mera (5,2 odstotka). V primeru Slovenije namreč ni ugotovljen previsok proračunski primanjkljaj, prav tako ima država javni dolg, ki je pod dogovorjeno mejo 60 odstotkov BDP.
BS: Poročilo evropske komisije je objektivno
Konvergenčno poročilo Evropske komisije objektivno ocenjuje zatečeno stanje v Sloveniji tako pri ekonomski kot pravni konvergenci, ki sta potrebni za prevzem evra. Ugotavlja, da imamo v zadnjih nekaj letih vzdržen proces zniževanja inflacije, hkrati pa opozarja na prepočasno uresničevanje ciljev iz pakta stabilnosti in rasti, to je odpraviti proračunski primanjkljaj na srednji rok. "Danes objavljeno poročilo izpostavlja nekatere neusklajenosti, za katere vemo, da jih bo
treba odpraviti," je dejal viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant.
Danes nekateri kriteriji še niso izpolnjeni. Med ekonomskimi je najpomembnejša inflacija, določene popravke pa bo treba narediti še pri usklajenosti zakona o Banki Slovenije, je menil Rant. "Naslednje tovrstno poročilo lahko pričakujemo čez dve leti in takrat bi morala Slovenija v skladu z našimi pričakovanji izpolnjevati vse kriterije in biti sposobna prevzeti evro," je dodal.
Kot je pojasnil Rant, pravna konvergenca zajema dva koraka: vstop v EU in prevzem evra. Ob prvem koraku smo bili v celoti usklajeni, za drugega pa bo treba zakon o Banki Slovenije spremeniti tako, da bo bolj neposredno vezan na statut ECB. Ob tem bo treba uskladiti tudi zakon o preprečevanju korupcije, ki vnaša nov razlog za razreševanje članov sveta Banke Slovenije. "Slovenija mora to zakonodajo uskladiti do prevzema evra, postopki pa bodo stekli pravočasno," je še ocenil Rant.
Nobena od držav v 'čakalnici' ne izpolnjuje vseh kriterijev
Nobena od 11-ih držav, ki so v 'čakalnici za evro' ne izpolnjuje vseh kriterijev. Vendar pa je med enajsterico pri pripravljenosti na evro kar precej razlik: Litva in Švedska izpolnjujeta tri od petih pogojev, Poljska in Madžarska pa ne izpolnjujeta nobenega.
Tri pogoje izpolnjujeta Švedska in Litva. Njuna inflacija je nižja od referenčne vrednosti, ki je izračunana na podlagi povprečja treh držav z najnižjo povprečno inflacijo, in je avgusta znašala 2,4 odstotka. Prav tako imata državi ugoden proračunski položaj, kar pomeni, da sta brez primanjkljaja, višjega od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ter da je njun javni dolg nižji od 60 odstotkov BDP. Državi imata tudi dolgoročne obrestne mere, ki so nižje od referenčne vrednosti 6,4 odstotka.
Po dva konvergenčna kriterija izpolnjuje kar pet držav, med njimi tudi Slovenija, ki, kot navedeno, izpolnjuje pogoja proračunskega položaja in dolgoročnih obrestnih mer. V takšnem položaju je še Latvija, medtem ko Češka in Ciper izpolnjujeta pogoj inflacije in obrestnih mer, Estonija pa inflacije in proračuna. Malta in Slovaška izpolnjujeta le en pogoj, to so obrestne mere, Madžarska in Poljska pa sta, kot omenjeno, pogrnili pri prav vseh pogojih.
Različni načrti glede uvedbe evra
Omeniti velja, da ima 11 držav glede evra razmeroma različne načrte. Švedska je vstop vanj pred letom dni zavrnila na referendumu, Slovenija, Litva in Estonija pa so junija letos že vstopile v ERM II, s ciljem, da leta 2007 že vstopijo v evroobmočje. Ciljni datum za druge države je odmaknjen bolj v prihodnost.
