Slovenija v prvem četrtletju z 0,7-odstotnim padcem obsega BDP

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec v prvem četrtletju tako na letni kot četrtletni ravni 0,8-odstoten.

S tem se je zaključilo obdobje gospodarske rasti, ki je trajalo več kot štiri leta. Pred tem je Slovenija upad obsega BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020.

V letošnjem prvem četrtletju se je domača potrošnja na letni ravni zvišala za 0,8 odstotka, medtem ko je saldo menjave s tujino znižal BDP za 1,4 odstotne točke.

K rasti domače potrošnje je prispevala končna potrošnja, ki se je povečala za en odstotek. Pri tem se je potrošnja države povečala za 2,6 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa za precej bolj skromnih 0,4 odstotka. Umirjanje rasti potrošnje gospodinjstev so sicer statistiki zaznavali že preko celotnega lanskega leta.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v začetku leta 2025 zmanjšale četrto četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka, torej podobno kot že v zadnjem lanskem četrtletju. Največji vpliv na upad investicij je imelo devetodstotno zmanjšanje investicij v gradbene objekte.

Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, se je pa precej izraziteje povečal uvoz, zato je saldo menjave s tujino negativno vplival na BDP. Uvoz je bil v prvih treh mesecih letos za 1,9 odstotka večji kot lani, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka.

Tako kot že v zadnjem četrtletju 2024 je zaposlenost tudi v prvem četrtletju letos upadla, in sicer za pol odstotka. Rast zaposlenosti se je sicer umirjala že celotno leto 2024. Upad je bil največji v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo in pa tudi druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti.

Rast BDP območja evra v prvem četrtletju popravljena navzdol na 0,3 odstotka

Gospodarska rast območja evra je bila medtem v letošnjem prvem četrtletju nekoliko šibkejša od prvotno napovedane. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,3 odstotka, so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat.

Med državami z evrom je bil največji skok BDP zabeležen na Irskem (+3,2 odstotka) in Cipru (+1,3 odstotka). Najslabše rezultate sta dosegli Slovenija (-0,8 odstotka) in Portugalska (-0,5 odstotka).

V primerjavi s prvim četrtletjem lani se je sezonsko prilagojeni BDP območja evra v prvem četrtletju 2025 povečal za 1,2 odstotka, EU pa za 1,4 odstotka.

S tem so podatki za EU bolj ugodni kot za ameriško gospodarstvo, ki se je v prvem četrtletju skrčilo za 0,1 odstotka na četrtletni ravni, kažejo podatki Eurostata.

Analitiki menijo, da je kljub rahlemu popravku navzdol solidna gospodarska rast območja evra povezana s predhodnimi naročili blaga iz ZDA, preden so marca in aprila začele veljati carine. Toda obeti za celo leto 2025 ostajajo mračni.

Evropska komisija naj bi svoje najnovejše napovedi rasti za območje evra v letih 2025 in 2026 objavila v ponedeljek, prav tako pa še nekatere druge kazalnike, vključno z inflacijo.

Število zaposlenih v območju evra je bilo v začetku leta 2025 za 0,3 odstotka višje kot v zadnjem četrtletju lani, v EU pa za 0,2 odstotka. Na letni ravni se je zaposlenost povečala za 0,8 odstotka oz. 0,6 odstotka.